Koliko nas bo stala dolgotrajna oskrba?

Slovenija je ena izmed evropskih držav, kjer prebivalstvo najhitreje ostari – že danes je več kot petina državljanov starejših od 65 let, v prihodnjih desetletjih pa se bo delež ljudi, starejših od 80 let, še povečal. To pomeni, da bo vse več posameznikov potrebovalo pomoč pri osnovnih življenjskih opravilih, kot so higiena, oblačenje, gibanje in prehranjevanje. Prav zato je bil uveden prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki naj bi zagotovil trajen, stabilen in predvsem solidaren sistem, v katerem bodo storitve dostopne vsakomur, ki jih bo potreboval – ne glede na višino pokojnine ali dohodek.

Sredstva iz prispevkov bodo namenjena financiranju različnih oblik pomoči: od oskrbe na domu, ki ljudem omogoča, da čim dlje ostanejo v svojem okolju, do institucionalne oskrbe v domovih za starejše ali pri drugih izvajalcih. Poleg neposredne pomoči uporabnikom bo denar namenjen tudi zdravstveni negi, podpori pri gibanju, rehabilitaciji in ohranjanju samostojnosti, pa tudi za nadzor, razvoj in administrativno delovanje sistema. Tako naj bi se ustvaril bolj pravičen in preglednejši sistem, ki bo zmanjšal finančno breme družin in poskrbel za dostojno staranje prebivalstva.

Preberite tudi: Praktični napotki, kako v praksi uveljaviti pravico do dolgotrajne oskrbe

Kdo prispeva in koliko?

Od 1. julija 2025 prispevek plačujemo vsi:

• zaposleni: 1 % od bruto plače,

• delodajalci: 1 % od bruto plače zaposlenega,

• upokojenci: 1 % od neto pokojnine,

• samozaposleni in kmetje: 2 % od zavarovalne osnove,

• popoldanski s. p.: 1 % od 25 % povprečne bruto plače iz preteklega oktobra.

Primer: pri povprečni plači 2.464 evrov bruto zaposleni mesečno plača okoli 24 evrov, enak znesek pa prispeva še delodajalec. Pri minimalni plači je prispevek posameznika in delodajalca približno 12 evrov.

Primer izračuna za samozaposlene in popoldanske s. p.

Samozaposleni plačujejo 2 % od zavarovalne osnove.
Minimalna osnova (60 % povprečne plače): 1.436,95 €
2 % = 28,74 € mesečno
Tako bo samozaposleni, ki zdaj mesečno plačuje približno 583,92 € prispevkov, od julija naprej plačeval 612,66 €.

Popoldanski s. p. plačuje 1 % od osnove za zdravstveno zavarovanje.
Osnova: 25 % povprečne bruto plače za oktober 2024 (2.388,35 €) = 597,09 €
1 % = 5,97 € mesečno

Kako se prispevek obračunava zaposlenim?

Za vse, ki so v delovnem razmerju, se prispevek za dolgotrajno oskrbo obračuna v višini enega odstotka od bruto plače zaposlenega in enega odstotka, ki ga plača delodajalec. Pomembno je vedeti, da se prispevek ne izračunava nujno od bruto plače, zapisane v pogodbi o zaposlitvi, ampak od dejanskega zneska, izplačanega v posameznem mesecu.

Finančna uprava RS je v sistem eDavki vgradila posebne kontrole, ki preprečujejo napake pri obračunu. Če bi delodajalec oddal REK-obrazec z napačno izračunanim prispevkom, ga sistem ne bi sprejel. Tako se zagotavlja, da je pri vsakem izplačilu pravilno obračunan tako del zaposlenega kot del delodajalca.

Prispevek smo začeli plačevati julija in skupaj se je na posebnem računu ZZZS nabralo 55 milijonov evrov.

Preberite tudi: Dolgotrajna oskrba v Sloveniji: ključni izzivi in poti do rešitev

Koliko pomoči pripada posamezniku?

Kdor želi pridobiti pravico do dolgotrajne oskrbe na domu, mora najprej vložiti vlogo na pristojnem centru za socialno delo, ki deluje kot vstopna točka v sistem. Po prejemu vloge se pri upravičencu opravi osebni obisk svetovalca za dolgotrajno oskrbo. Svetovalec se pogovori z osebo in njenimi bližnjimi, pregleda življenjske razmere ter s pomočjo posebne ocenjevalne lestvice ugotavlja, v kolikšni meri je posameznik še sposoben samostojnega življenja. Na podlagi ugotovitev se prosilec uvrsti v eno od petih kategorij, ki določajo obseg ur pomoči na mesec.

Takšen postopek omogoča bolj celostno oceno potreb posameznika, saj ne zajema le fizičnih omejitev, temveč tudi socialne okoliščine in podporo, ki jo oseba že ima v svojem okolju. Cilj ocenjevanja je, da se pomoč prilagodi dejanskim potrebam in da se ljudem omogoči čim daljše bivanje doma, kjer se večina počuti najbolj varno in udobno.

Preglednica kategorij pomoči

Če svetovalec ugotovi, da oseba omejitev samostojnosti nima, pravic iz dolgotrajne oskrbe ne bo mogla koristiti.

Obdelava vlog pa trenutno poteka zelo počasi – zaradi velikega števila vlog, pomanjkanja kadra in še ne vzpostavljenega informacijskega sistema bi lahko trajala vse do jeseni.

Kje se je zataknilo?

Čeprav prispevek za dolgotrajno oskrbo plačujemo že tri mesece, sistem v praksi še ne deluje tako, kot je bilo obljubljeno. Do konca avgusta so centri za socialno delo prejeli več kot 3.000 vlog za oskrbo na domu, poleg tega še 3.462 vlog za oskrbovalce družinskega člana in 635 vlog za e-oskrbo. Vendar pa se odločbe trenutno izdajajo le za oskrbovalce družinskega člana, saj je za to pravico informacijski sistem že vzpostavljen. Do sredine avgusta so tako izdali 2.530 odločb, poleg tega pa skoraj 2.000 dopolnilnih odločb, s katerimi so upravičencem priznali še pravice do e-oskrbe in storitev za krepitev ter ohranjanje samostojnosti.

Pri vlogah za oskrbo na domu pa nastaja največja težava. Čeprav jih centri za socialno delo že sprejemajo, odločb ne morejo izdati, ker ustrezna informacijska rešitev še vedno ni pripravljena. Ministrstvo za solidarno prihodnost je zato centrom naložilo, naj odločbe do nadaljnjega izdajajo ročno, kar pa po opozorilih stroke presega njihove kadrovske in organizacijske zmožnosti.

Preberite tudi: Kako se s sistemom dolgotrajne oskrbe spoprijemajo na vstopnih točkah v centrih za socialno delo

»Glede na obseg nalog centri tega ne bodo zmogli. Ministrstvo mora čim prej vzpostaviti delujoč sistem, ljudje pa čakajo,« je jasna sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Tatjana Milavec. Na ministrstvu mirijo, da gre za začasno stanje. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac zatrjuje, da je informacijski sistem že v fazi testiranja in da bo vzpostavljen zelo kmalu: »Govorimo maksimalno o tednu, dveh,« obljublja.

Kaj krije prispevek in kaj plačamo sami?

Z vplačanimi prispevki bo država krila storitve, ki so neposredno povezane z dolgotrajno oskrbo: pomoč pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih (na primer pri osebni higieni, oblačenju, hranjenju, gibanju), zdravstveno nego ter storitve rehabilitacije, ki so del osnovne zdravstvene dejavnosti. Poleg tega bodo sredstva namenjena tudi za delovanje in nadzor sistema ter financiranje izvajalcev, kot so domovi za starejše, socialnovarstveni zavodi, zdravstvene ustanove, koncesionarji in zasebniki.

Kljub temu pa uporabniki ne bodo razbremenjeni vseh stroškov. Še naprej bodo morali sami plačevati nastanitveni del storitve v institucijah, kamor spadajo stroški bivanja in prehrane. Da bi preprečili preveliko finančno breme, bo ta cena omejena na višino zagotovljene pokojnine. To pomeni, da bo moral imeti vsak posameznik, ki bo nastanjen v domu za starejše, na voljo vsaj osnovna sredstva za preživetje, ne glede na višino njegove pokojnine.

Bo treba doplačevati?

V začetni fazi bo sistem za uporabnike ugodnejši – do konca leta 2027 bodo storitve, financirane iz prispevka, brezplačne. A zakon predvideva, da se lahko po 1. januarju 2028 uvedejo doplačila, če predvideni finančni viri ne bodo zadoščali. V tem primeru bodo uporabniki dolžni kriti 10 % vrednosti določenih storitev, kot so dolgotrajna oskrba na domu, v institucijah, dnevna oskrba pri izvajalcu ali storitve družinskega oskrbovalca.

Še višja doplačila – do 20 % – so predvidena za storitve, ki sodijo v okvir krepitve in ohranjanja samostojnosti. Gre za storitve, namenjene izboljšanju fizičnih in kognitivnih sposobnosti ter preprečevanju prezgodnje odvisnosti od pomoči drugih. S tem želi država zagotoviti, da sistem ostane finančno vzdržen tudi na dolgi rok, hkrati pa uporabnike spodbuditi k aktivnemu ohranjanju zdravja in samostojnosti.

Preberite tudi: Dostojno staranje: med željo po domu in realnostjo domov za starejše

Denar je, storitev (še) ni

V treh mesecih plačevanja prispevka se je na posebnem računu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije nabralo že približno 55 milijonov evrov. Ta sredstva so namenjena izključno za financiranje dolgotrajne oskrbe – za plačilo storitev pomoči na domu, institucionalne oskrbe, e-oskrbe in delovanje sistema. Toda izvajalci za zdaj od tega denarja še niso prejeli ničesar, saj storitve v praksi niso začele delovati v celoti.

Strokovnjaki opozarjajo, da takšno stanje ustvarja nevarno vrzel: državljani redno plačujejo prispevek, a hkrati še nimajo dostopa do pravic, zaradi katerih je bil prispevek sploh uveden. To zmanjšuje zaupanje ljudi v sistem in krepi občutek, da so sredstva namenjena bolj polnjenju proračuna kot pomoči ljudem v stiski.

Na ministrstvu poudarjajo, da gre zgolj za prehodno obdobje, ki ga bo rešil vzpostavljen informacijski sistem, toda dejstvo ostaja – denar se nabira, storitve pa stojijo. V prihodnjih mesecih bo zato ključnega pomena, da se sredstva začnejo usmerjati k izvajalcem, sicer bo sistem izgubil legitimnost, še preden bo zares zaživel.

Čeprav začetki prinašajo veliko negotovosti in težav – od pomanjkljive informatizacije do preobremenjenih centrov za socialno delo – je jasno, da drugačne poti skorajda ni. Brez urejenega sistema bi breme še naprej nosile družine, pogosto na račun lastnega zdravja in finančne varnosti. Zato je naloga države, da obljube, zapisane na papirju, čim prej spremeni v delujočo prakso.