Gospa je v komentarju omenila, kako je zelo bolnega moža po koncu zdravljenja pripeljala domov in ga tako nebogljenega negovala nekaj časa, Možu je veliko pomenilo, da to zadnje obdobje preživlja doma, med svojimi. Umrl je v njenem objemu in ob strašni srčni bolečini mu je šepnila: "Lahko odideš." Občudujem to gospo, da je v globoki žalosti to zmogla. To je tudi izraz največje ljubezni. Tako lahko rečeš nekomu, ki ga imaš resnično zelo rad in mu želiš najbolje in če nisi sebičen. Pogosto se dogaja, da ljudje ob takšnih trenutkih zaženejo vik in krik in bolnika tako zmotijo v njegovem poslavljanju. Nikomur ne moremo očitati, če v sebi ne zbere moči, da bi ravnal drugače, ker je to res težko, prav herojsko. Je pa dobro, če se že prej o tem pogovarjamo in nam bo potem morda laže. Umiranje je sveti trenutek, za vse težak, in je prav da smo ob tem z vsem spoštovanjem, čeprav tudi z veliko žalostjo.
Zdravnica, publicistka, predavateljica in prevajalka Metka Klevišar kljub upokojitvi še dandanes ostaja aktivna, pomaga ljudem, se z njimi pogovarja in odgovarja na najtežja življenjska vprašanja. Pravi, da bi se o smrti morali bolj pogosto pogovarjati.
Več boste našli tukaj.