Prvi spomini na cerkev in ministriranje
Moj najzgodnejši vtis na Plečnikovo cerkev v Sp. Šiški je na Miklavževo pri mojih petih letih. V njeni prireditveni dvorani (zraven farovža) sem recitiral, menda za otroka predolgo, pesem Jutri bo Miklavžev god in med »angeli« prepoznal sestrino sošolko lepo Zdenko. Všeč mi je bila tudi cerkev kot objekt in vse, kar se je notri »dogajalo«.
Takrat še nisem vedel, da gre morda za estetsko doživljanje. Pa še cerkvena glasba (ki mi je bila domača zaradi maminega petja doma), orglje in mašni obred s uniformiranimi fanti. Zaželel sem si postati eden izned njih. Hkrati z vstopom v prvi razred osnovne šole sem pričel tudi ministrirati vsak dan patru Metodu (tudi glasbeniku, tistemu, ki mi je dovolil recitirati) pri oltarju sv. Antona. Celo latinsko mašo sem se naučil na pamet brez pravega razumevanja, kar sem »popravil« šele v višji gimnaziji pri pouku latinščine. V tej prvi službi sem mesečno prejemal tudi plačo, ki sem jo v celoti izročil mami.
V enajstem letu starosti (dobro leto po 2.svetovni vojni) me je starejša sestra »zmedla« z literaturo z opicami na naslovni strani (Izvor človeka) in opustil sem prvo službo rekoč doma, da me mežnar tepe ...
Kmetijsko delo – druga otroška »služba«
Skoraj takoj zatem je sledila druga »služba« – kmetijsko delo – na katerega nas je (vse fantaline iz ulice) pripeljala Andrejeva (prijateljeva) starejša sestra Mira. Na neskončno dolgih in širokih njivah Kmetijske zadruge Vič smo odstranjevali plevel.
Skoraj do delovnega mesta smo se zjutraj iz Šiške pripeljali s tramvajem, ob treh popoldne pa smo bili že doma. Uganite sami, kam je odšla plača. Takrat sem sklenil, da ne bom kmetovalec, ko bom velik, pa se mi je »kmetijstvo« še nekajkrat zgodilo.
Mladinska delovna brigada v Srbiji
Posebna delovna izkušnja je bila udeležba v mladinski delovni brigadi pri graditvi »Avtoceste bratstva in enotnosti« v Novem Beogradu, Sremski Mitrovici in Šabcu. Te delovne akcije v daljnji Srbiji sem se udeležil kot mlad pionirček – član šišenske mladinske godbe. Dopoldne smo delali (mi pionirčki le lažja npr. kurirska dela, donašanje vode ipd), popoldne pa so nas s kamioni prevažali na koncerte v različne kraje oz. delovišča.
Pionirska železnica – drugi uniformirani poklic
Na drugo nobel (uniformirano) službo sem bil sprejet po predhodni enoletni pripravi (usposabljanju) ob koncu 3. razreda bežigrajske gimnazije, takoj po mali maturi. Postal sem pionir – železničar – vozovni preglednik. Ljubljanska ozkotirna pionirska železnica je imela tri postaje: začetno TV15 na Viču (blizu sedanje Biotehnične fakultete), Jelenov žleb (blizu Mosteca) in Trnovski gozd (v Podutiku).
Odločitev za ta »poklic« je bila za sina vlakovodje razumljiva, saj nam je oče dočaral železniške poklice z vseh, tudi ponosnih strani. Bilo je lepo, tudi otroška ljubezen je vznikla do pionirke – sprevodnice... Že po dveh ali treh letih so »vrli« mestni očetje ljubljansko pionirsko železnico prodali nekam na jug. V Ljubljani že takrat nismo imeli sreče z mestnimi očeti ali mamami...
Začetek inštruktorske poti
Nekega gimnazijskega dne se je najbrž po mamini zaslugi pričela moja »inštruktorska kariera«. Čez celo višjo gimnazijo sem nudil učno pomoč pri zahtevnejših predmetih (slovenščina, angleščina, latinščina, matematika) sinovom in hčeram nekaterih bližnjih šišenskih obrtnikov, ki jih nova oblast še ni ukinila: mesarjevim, pekovim, krojačevim.
Takrat nisem imel pojma o učnih (didaktičnih) načelih, ki sem jih moral pri delu očitno že uporabljati. Niti sanjalo se mi ni, da bom kasneje študiral psihologijo in pedagogiko in da bo dobršen del poklicnega življenja posvečen svetovalnemu delu z mladimi in odraslimi. Plačilo je bilo v naturi (meso in mesni izdelki, kruh, krojenje, šivanje...) in s politiko nagrajevanja spet nisem bil zadovoljen.
Preberite tudi: Milan Pavliha: Doživljanje prelestnih gorskih panoram Dolomitov
Prve resnejše počitniške zaposlitve
Prve finančno uspešne so bile enomesečne počitniške zaposlitve. Na Hermesu (sedanji atletski stadion Ljubljana) smo imeli dnevno normo prevoziti petsto karjol leša od vagona do bodočega košarkarskega igrišča (kjer so bile kasneje tekme 1. zvezne košarkarske lige). Akordno delo smo pričeli že okoli pete ure in delo opravili pred opoldnevom. Opoldne smo se že lahko počitniško namakali v Savi.
Sosed železničar nam je med počitnicami omogočil težaško nočno delo na kurilnici. Ob sedmih zvečer smo fantje iz soseske prevzeli vsak svoj vagon premoga, da bi ga odmetali do naslednjega jutra. Uspelo je le meni trmastemu, drugi so obupali okoli polnoči. Z dvema krvavima žuljema na obeh dlaneh sem se z zaslužkom (ki sem ga na železniški direkciji prejel takoj po pregledu vagona) lahko odpravil na krajše počitnice v Piran.
Gozdarsko delo in stik z naravo
Gozdarsko delo – taksiranje oziroma meritve gozdov okoli zelenega pasu Ljubljane – je bilo zelo zanimivo, lepo in samostojno. Pod mentorstvom gozdarskega inženirja smo se naučili razlikovati vse vrste dreves, od jelše do jelke, izmeriti njihovo debelino in višino.
Tako me je navdušilo delo in življenje v naravi (kar me veseli še danes), pa še dobro nagrajeno je bilo povrh z dnevnimicami in mesečno nagrado, da sem nekaj časa razmišljal celo o študiju gozdarstva.
Delo v kmetijstvu na avstrijskem Koroškem
Tretja moja najdaljša počitniška zaposlitev je bila ponovno v kmetijstvu na slovenski kmetijski šoli Podravlje (Federlach) na avstrijskem Koroškem. Tja me je pripeljal klub koroških študentov, v katerem sem sicer prepeval in muziciral.
Počitnice takoj po veliki maturi pa tja do pričetka predavanj na Univerzi sem prebil na tej kmetijski šoli. Z zaslužkom sem se oblekel od nog do glave, kupil dirkalno kolo in radio Minerva Super baby.
Voditelj kolonij in učitelj plavanja
V gimnazijskih letih sem bil tudi mladinski vodnik in ekonom v mladinski koloniji šišenskih otrok v Omišlju na otoku Krku in v dnevnem počitniškem bivanju v Mostecu v Šišenskem hribu. Opravil sem tečaj za učitelja plavanja in naučil plavati na ducate otrok na kopališču Ilirija v Ljubljani.
Študentska praksa na Danskem
Med študijem slavistike, psihologije in pedagogike sem bil preko Mednarodne študentske organizacije nekaj mesecev na študijski praksi na Danskem. Da bi se preživel na študijski praksi v Kobenhavnu, sem odslužil dva meseca na jugu Danske v mestu Nykobing na kmetiji Petersen, kjer sem opravljal delo traktorista na traktorju Ferguson.
Služenje vojaškega roka
Med obveznim služenjem vojaškega roka so me v tedanji jugoslovanski armadi izučili za telegrafista – teleprinterista. To pridobljeno veščino sem s pridom uporabljal kasneje z desetprstnim pisanjem na pisalni stroj pri pisanju daljših tekstov.
Glasbena pot in nastopi
Pestrost mojih mladostnih poklicev in zaposlitev je bila tudi v glasbi. Hkrati z gimnazijskim šolanjem se je pričelo moje glasbeno izobraževanje. Končal sem program srednje glasbene šole na klarinetu, kar mi je omogočilo v mladosti marsikatero igranje skupaj s poklicnimi glasbeniki. Nekaj gledaliških sezon sem bil angažiran pri scenski glasbi v Drami, v opereti Planinska roža, v Šentjakobskem gledališču in v Operi. Z Dramo smo večkrat gostovali na tujem z Matičkom in Kranjskimi komedijanti. Le krajši čas sem igral v narodno zabavnem ansamblu Veseli hribovci. Toliko, da smo izdali svojo ploščo.
Resno, napol poklicno (honorarno) zaposlitev učitelja klarineta sem v svojem 21. letu sprejel za dve šolski leti na Glasbeni šoli Litija. Le malo je manjkalo, da tudi glasba ni postala moja nadaljnja študijska in poklicna usmeritev.
Z delom planinskega vodnika sem pričel mnogo kasneje, s prihodom prvega Abrahama ...
Preberite tudi: Milan Pavliha: Prostovoljstvo v kulturi je način življenja
Sklepne misli
Moje zgodnje otroške in mladostne zaposlitve ter poklici so mi bogato zapolnile počitnice pa tudi medšolski čas. Da sem bil za delo tudi nagrajen, je z današnjega zornega kota skoraj zanemarljivo. Pač pa so mi omogočile že zgodaj spoznavati resnično življenje doma in širiti spoznanja na tujem ter sprejemati osebno odgovornost za svoja početja.
Spoznal sem lepote in težave mnogoterih poklicev, kar mi je bilo kasneje pri mojem poklicno svetovalnem delu in v osebnem življenju v veliko pomoč.