Letošnji poteka predvsem v znamenju kampanje za ozaveščanje zdravstvenih delavcev o pomenu higiene rok pri preprečevanju mikrobne odpornosti. Seveda pa ni nič manj pomembna osnovna higiena vsakega posameznika, zdravega ali bolnega. Za preprečevanje okužb z mikroorganizmi, ki jih z rokami pobiramo povsod, česar koli se dotaknemo, je potrebno dosledno in temeljito umivanje rok.
Ustrezna higiena rok zdravstvenega osebja je temeljni, najenostavnejši, najcenejši in najučinkovitejši način za preprečevanje prenosa mikroorganizmov. Povezava med slabo higieno rok in številom okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, je poznana in podprta s številnimi raziskavami.
Čiste roke so ključnega pomena za preprečevanje prenosa okužb. V evropskih bolnišnicah vsako leto od 5 do 10 odstotkov pacientov zboli za okužbo, povezano z zdravstveno oskrbo. Ogroženi so tudi zdravstveni delavci in drugi zaposleni v bolnišnici. Vzrok za okužbo so pogosto kontaminirane roke zdravstvenih delavcev.
Ustrezna higiena rok zdravstvenega osebja, s poudarkom na razkuževanju rok, je temeljni, najenostavnejši, najcenejši in najučinkovitejši način za preprečevanje prenosa mikroorganizmov, ki lahko za 50 odstotkov zmanjša število okužb in z njimi povezane umrljivosti (WHO, 2016).
V bolnišnicah danes prevladuje razkuževanje z alkoholnimi razkužili, ki ima pred umivanjem nekaj prednosti. Je bolj učinkovito, saj z razkuževanjem uničimo kar 100 krat več mikroorganizmov kot z umivanjem, vzame manj časa, za razkuževanje namreč zadošča 15 do 30 sekund, medtem ko je treba roke umivati minuto ali dve, lahko pa jih razkužimo tudi takrat, kjer jih ne moremo umiti. Razkužilo za roke, čeprav vsebuje alkohol, praviloma kožo izsuši manj kot milo. Vsebuje namreč dodatke, ki kožo ščitijo pred izsušitvijo.
Redna in pravilna higiena rok je pomembna v domačem okolju in v javnih prostorih, kjer se zadržuje veliko oseb, na primer v šolah, vrtcih, v delovnem okolju, torej tudi pri zdravih osebah. V domovih za starejše in v bolnišnicah pa je primernejše razkuževanje rok, saj imajo lahko starejši in bolniki oslabljen imunski sistem.
Posebej pomembna je higiena rok (umivanje) tudi pri otrocih in starejših, ki so za okužbe bolj dovzetne skupine ljudi. Po petinšestdesetem letu prične naš imunski sistem pešati, zato je že manjša količina mikroorganizmov lahko nevarna. Pomembna skupina so otroci, ki imajo še nerazvit imunski sistem. To ne pomeni, da sicer zdravega in odpornega človeka okužba ne more doleteti, zato je prav, da to navado osvojimo v zgodnjih letih in jo ohranimo vse življenje.
Roke si je potrebno dosledno umivati predvsem pred, med in po pripravi jedi, zlasti, kadar pripravljamo surovo meso, jajca, školjke ter svežo zelenjavo ali sadje. Umiti si jih moramo pred jedjo, po uporabi stranišča, po kašljanju ali kihanju, brisanju nosu, po dotikanju odpadkov. Umivamo se tudi ko smo božali domačo žival, ko smo otroku zamenjali plenico, oskrbeli poškodovani del telesa in ne pozabimo se umiti vselej, ko pridemo domov. V domačem okolju in pri zdravih ljudeh za umivanje zadoščata topla tekoča voda in tekoče milo.
Roke je treba temeljito in pravilno umivati, da bodo res čiste. Najprej jih oplaknemo z vodo in potem nanesemo milo. Pomembno je, da namilimo in temeljito zdrgnemo vse predele rok, dlani in hrbet roke, prste vse do konic in prostor med prsti. Ne pozabimo na predel okoli nohtov in zapestja. Ko smo vse res dobro zdrgnili, roke dobro speremo pod tekočo toplo vodo. Če želimo biti res temeljiti, pred umivanjem odstranimo nakit in uro. Celoten postopek umivanja lahko traja tudi dve minuti. Roke obrišemo s papirnato brisačo, doma lahko uporabljamo tudi bombažne, vendar jih je treba pogosteje prati. Tudi pipo je bolje zapreti s papirnato brisačo in kljuko na vratih pritisniti s komolcem, saj ne vemo, kako dosledni so bili pri umivanju naši predhodniki v stranišču.