Ampak to je le, danes bolj pozabljen, delček vsega koristnega in dobrega, kar lahko dobimo od bezga. Najprej nam spomladi ponudi svoje mlade poganjke listov. Ti učinkujejo izjemno čistilno in se priporočajo le takrat, kadar človek spreminja svoje življenje in potrebuje korenito čiščenje. Za običajno pomladno čiščenje pa je bolje poseči po drugih rastlinah kot so na primer kopriva, zeleni del ovsa ali pa regrat.
Za razliko od poganjkov pa ga lahko prav vsi nabiramo in uživamo ob okusnem in dišečem čaju iz bezgovih cvetov. Naberemo ga zlahka, večja umetnost pa ga je posušiti. Da bi ohranili zlatorumeno barvo cvetov, moramo zadostiti dvema pogojema in sicer nabrati ga moramo na lep, suh, sončen dan. Najbolje je, da tudi dan pred tem ne dežuje. Priporočam vam tudi, da ste pozorni na lunin koledar in ga nabirate na dan za cvet ali plod.
Drug pogoj pa je, da ga čim hitreje posušite, ampak na temperaturi okrog 40 stopinj Celzija. Pečice torej odpadejo, krušne peči in radiatorji pa so običajno v tem času že hladni. Še najbolje se obnesejo kakšni sušilniki. Preprečiti moramo torej, da se cvetovi še kdaj navlažijo. In ker se spomladi vreme večkrat skisa kar za daljši čas, večkrat žalostno ugotovimo, da je iz zlatorumenih bezgovih cvetov ostala le še rjavina. Če le ni povsem potemnel, ga lahko uporabite kot sestavino različnih vsakodnevnih čajev. Poleg dobrega okusa je njegova zdravilna lastnost predvsem ta, da spodbuja potenje. To lahko s pridom uporabimo pri vseh tistih prehladnih boleznih, ki se najhitreje popravijo z močnim potenjem, kot so gripe, prehladi, bronhitis, začetna pljučnica ipd. A to močno potenje tudi obremenjuje srce in krvni obtok, zato naj bodo tisti z občutljivejšim in šibkejšim srcem pazljivi. Kakšna skodelica seveda ni problem, zares obremenjujoče so šele daljše kure.
Ko se z zamudo na bezgu odpirajo še zadnji cvetovi, se prvi kobuli barvajo v svojo temno modro do vijolično barvo, ki že na daleč obeta polno vitaminov (veliko C vitamina, izjemen vir vitamina B1), kvalitetnih mineralov in beljakovin.
Če bo letina bolj slaba, bomo težko prehiteli nadobudne kose, ki se prav živahno smukajo po grmu in sproti pobirajo vsako zrelo jagodko. Kdo bi jim očital, saj tako zdravega in hranljivega obroka ne gre zamuditi. V naši tradiciji iz njih pripravljamo čaj, izredno zdravilne sokove, marmelade ali dragoceno bezgovo vino. Vsi ti pripravki temeljito krepijo odpornost, čistijo želodec in tudi pomirjajo. Bezgove jagode tudi zelo dobro vplivajo na prebavo in so popolnoma nedolžno, a zanesljivo odvajalo. Obilno pa naj si ga privoščijo tudi tisti, ki večkrat zbolijo za pljučnico, saj imajo bezgove jagode za to nadlogo posebej preprečevalni učinek. Vendar zaužijemo lahko le zares zrele jagode oziroma še bolj varno je, da jih prekuhamo ali posušimo. V nezrelih jagodah je namreč sambunigrin, ki marsikomu povzroči bruhanje ali drisko. A s segrevanje snov razpade na povsem neškodljive sestavine, zato segrete ali posušene jagode lahko uživamo brez skrbi tudi v večjih količinah.
Super živila niso le tista, ki prihajajo iz daljnih krajev in na katerih mastno služijo predvsem trgovci. Super živila so pred domačim pragom - čista, nevsiljiva in bogata. In le ponižno čakajo, da se sklonimo k njim in uživamo v njihovih zdravih darovih. In prav je, da smo v zameno vsaj hvaležni in spoštljivi.
Še več o zdravilnih zeliščih boste našli tukaj.