Prvi znaki demence: Jih prepoznate?

Moje zdravje > Bolezni | piše: Mo. S. | 8.10.2024
Demenca se začne mnogo prej kot pri sedemdesetih ali osemdesetih letih starosti, ko običajno izbruhnejo prvi simptomi. Kateri so njeni najbolj zgodnji znaki?
	Znaki demence se lahko pojavijo zelo zgodaj. (foto: Freepik.com)
Znaki demence se lahko pojavijo zelo zgodaj. (foto: Freepik.com)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Demenco povezujemo s starostjo in izgubo kognitivnih sposobnosti. Ena od prvih stvari, na katero smo običajno pozorni, so težave s spominom. Vendar se znaki, ki nakazujejo, da je možnost za razvoj demence velika, pokažejo že mnogo prej in drugače. Katera so torej obnašanja, na katera velja biti pozoren?

Test z uro
Osebe z demenco kazalca na uri težko postavijo tako, da kažeta deset čez enajsto. Test z uro pokaže na že razvito bolezen, saj bolniki naloge ne zmorejo pravilno opraviti.

Kraje in kršitve zakonov
Vsaka drastična sprememba obnašanja, še posebej, če nastopi s staranjem, bi morala biti znak za alarm. Povečuje tveganje za razvoj fronto-temporalne demence, ki se največkrat pojavi pri odraslih v starosti 45 do 65 let, pravi prof. dr. George Perry, urednik ugledne strokovne revije Journal of Alzheimer’s Disease. Fronto-temporalna demenca se kaže kot nesposobnost sprejemanja pravilnih odločitev, torej med razlikovanjem med tem, kaj je prav in kaj narobe.
 
PREBERITE TUDI: Z umetno inteligenco napovedali Alzheimerjevo bolezen 7 let prej in 72% natančnostjo

Pogosti padci
Težave z ravnotežjem so eden od zgodnjih znakov kroničnih nevroloških bolezni, kamor sodi tudi demenca. V študiji, v katero so zajeli 125 starejših odraslih, so spremljali, kolikokrat so v obdobju osmih mesecev padli. Njihove možgane so slikali z magnetno resonanco. Izkazalo se je, da so tisti, pri katerih je bilo že opaziti znake Alzheimerjeve bolezni, padali pogosteje.

Pozabljanje, za kaj se stvari uporabljajo
Vsem se nam je že zgodilo, da smo pozabili, kam smo odložili avtomobilske ključe. Večji problem je, če pozabimo, za kaj se ključi uporabljajo, ali pa se ne moremo spomniti, da umazana posoda sodi v pomivalni stroj, pravi dr. Perry.

Uživanje stvari, ki niso za jesti
Pred zagonom demence bolniki običajno jedo več kot njihovi zdravi vrstniki. Kljub povečanemu energetskemu vnosu (v povprečju za 500 kalorij na dan), še naprej hujšajo. Vzrok je v spremembi metabolizma, ki se zgodi zaradi razvoja bolezni. Nekateri bolniki skušajo jesti tudi popolnoma neprimerne predmete, na primer papir. Dr. Perry pojasnjuje, da je vzrok verjetno v tem, da možgani dobijo signal za lakoto, ne morejo pa ga pravilno razložiti in zato dajo telesu napačne »navodila« za odziv.
 
PREBERITE TUDI: Intervju s trenerko spomina: "Ukrepati, ko so že nastopile težave, je malo pozno"

Nesposobnost prepoznavanja ironije
»Tole je bila ironična pripomba,« je nekaj, kar bodoči bolniki z demenco pogosto slišijo. Ironije in humorja zaradi nastajajočih sprememb v možganih ne prepoznajo oziroma ju vzamejo dobesedno. Študija, ko so jo opravili na Univerzi v San Franciscu, je pokazala, da je neprepoznavanje ironije v neposredni verbalni komunikaciji posebej značilno za bolnike s fronto-temporalno demenco. Vzrok je v prizadetosti hipokampusa, dela možganov, ki organizira informacije ter regulira spomin in čustva.

Depresija
Če se depresija prvič pojavi po petdesetem letu starosti, je to lahko zgodnji znak Alzheimerjeve bolezni. To sicer ne pomeni, da bo pri osebi tudi zares prišlo do nevrološkega obolenja, povezanega z upadom miselnih sposobnosti, se pa tveganje poveča. Raziskava je pokazala, da so ljudje, ki so za depresijo zboleli po petdesetem letu starosti, trikrat pogosteje zboleli tudi za vaskularno demenco. Strokovnjaki zato priporočajo zgodnje zdravljenje depresije. Domnevajo, da snovi, ki se izločajo v možganih pri depresiji, lahko okvarijo možganske celice.

Gledanje v prazno
Vsi se kdaj pa kdaj zamislimo in gledamo v prazno. Demenca spremeni zmožnost možganov, da uporabljajo kratkoročni spomin in druge miselne funkcije, kot tudi sposobnost za pravilno povezovanje informacij ter sprejemanje odločitev. Redno in dlje trajajoče strmenje v prazno je lahko posledica nevrofibrilarnih pentelj, značilnih za Alzheimerjevo bolezen. Strokovna pomoč v tem primeru je zelo na mestu. Ne samo zaradi zgodnjega odkritja demence, pač pa tudi zato, ker so enaki bolezenski znaki lahko povezani z drugimi boleznimi, vključno z rakom.
 
Viri:
Journal of Alzheimer’s Disease
University of California/San Francisco

Spremljajte Moja leta na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Morda te zanima tudi:

Življenje v skladu z dušo: 6 nasvetov

Preverite, kako se ponovno povezati s svojo dušo in ji ...

Ne glede na spremembe nam je v ospredju vedno človek

»Tako kot vsaka novost tudi sistem dolgotrajne oskrbe p...

Izšla je decembrska številka revije Vzajemnost 2025

Osnovna ideja Rdečega križa je pomagati pri ohranjanju ...

Kaj prinaša pokojninska reforma v letu 2026 – in kaj to pomeni za vas?

Z novim letom se začenja obdobje sprememb v pokojninske...

Vsak tretji zdravnik v Evropi je starejši od 55 let – kaj to pomeni za paciente?

Evropske zdravstvene sisteme čaka resen izziv. Po zadnj...

Zaupanje v življenje: Kako ga povečati oziroma prebuditi?

Za sproščen odnos do življenja je nujno, da sprejmemo v...

Osamljenost boli: zakaj so odnosi v drugi polovici življenja najpomembnejši

Ko pomislimo na zdravje, najprej pomislimo na prehrano,...

Vaje, ki ženskam pomagajo ohranjati močne kosti: nežna rutina za vsak dan

Zdravje kosti je temelj naše telesne stabilnosti, giblj...

Šok za vse po 40. letu starosti: Tlak nad 130 podvoji tveganje za infarkt

Tlak, ki je »samo malo visok«, ni več nedolžen. Strokov...

Dolgotrajna oskrba se začne v porodnišnici: zgodba, ki nas čaka vse

Dolgotrajna oskrba ni nekaj, kar se zgodi šele pri osem...

Ko bolnišnična postelja postane čakalnica za prosto posteljo v domu starejših

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKC) vsak ...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Starejše novice:
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Milena Miklavčič

Milena Miklavčič
novinarka, pisateljica


"Od nas samih je odvisno, s katero nogo bomo vstali. To je recept za uspešno življenje, ne nazadnje tudi v zrelih letih."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2025 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.