Državni zbor je Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) sprejel 11. maja 2026, vendar zaradi referendumskega postopka še ni začel veljati.
Volivci bomo 6. decembra odločali o njegovi uveljavitvi. Zakon posega na več področij, od pokojninskega sistema in delovnih razmerij do zdravstva, davkov in stanovanjske politike. Nekatere predlagane spremembe bi lahko neposredno vplivale na življenje upokojencev in ljudi, ki se približujejo upokojitvi.
Polna pokojnina tudi ob nadaljevanju dela
Ena najpomembnejših predlaganih sprememb se nanaša na ljudi, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, vendar želijo ostati delovno aktivni.
Po sedanji ureditvi lahko zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino in ostane zaposlen za polni delovni čas, ob izpolnjevanju pogojev prejema 40 odstotkov starostne pokojnine največ tri leta, nato pa 20 odstotkov. Za delo s krajšim delovnim časom veljajo drugačna pravila.
Novi zakon bi upravičencem, ki izpolnjujejo določene pogoje za starostno pokojnino, omogočil prejemanje 100 odstotkov pokojnine ob nadaljevanju zaposlitve ali opravljanju dejavnosti. To bi pomenilo, da bi lahko hkrati prejemali plačilo za delo in celotno starostno pokojnino.
Vendar možnost ne bi veljala brez omejitev. Med drugim zakon določa, da se celotna pokojnina ne bi izplačevala med bolniško odsotnostjo, daljšo od 30 koledarskih dni. Za nekatere samozaposlene upravičence bi bilo pogoj tudi plačilo vseh zapadlih prispevkov za socialno varnost.
Poleg tega zakon določa posebna pravila glede odmere pokojnine in upoštevanja nadaljnje pokojninske dobe.
Za ljudi, ki že prejemajo delno starostno pokojnino ali del starostne pokojnine, zakon predvideva prehod na izplačevanje celotne pokojnine po uradni dolžnosti, in sicer s prvim dnem naslednjega meseca po uveljavitvi zakona.
Spremembe pri prenehanju zaposlitve ob izpolnitvi pogojev za upokojitev
Zakon pa ne prinaša samo možnosti nadaljnjega dela ob prejemanju pokojnine. Predvideva tudi, da bi pogodba o zaposlitvi prenehala po samem zakonu, ko bi delavec izpolnil določene pogoje za starostno pokojnino.
Delavec bi lahko najpozneje 90 dni pred izpolnitvijo pogojev pisno predlagal nadaljevanje zaposlitve, spremembo pogodbe ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.
Delodajalec bi moral na predlog pisno odgovoriti v 30 dneh. Če bi nadaljevanju zaposlitve nasprotoval, bi moral svojo odločitev utemeljiti.
Pomembno je, da bi se v primeru, ko delodajalec v predpisanem roku ne bi odgovoril, delovno razmerje nadaljevalo brez prekinitve in pod enakimi pogoji.
Delavec bi imel tudi možnost sodnega varstva, in sicer v 30 dneh od prejema pisnega odgovora delodajalca.
Posebna prehodna ureditev je predvidena za delavce, ki ob uveljavitvi zakona že izpolnjujejo določene pogoje za starostno pokojnino oziroma bi jih izpolnili do konca leta 2026. Njihovo delovno razmerje bi praviloma prenehalo v enem letu od uveljavitve zakona, razen če bi se z delodajalcem dogovorili za nadaljevanje.
Predlagana ureditev bi tako po eni strani omogočala prejemanje celotne pokojnine ob delu, po drugi pa spreminjala pravila za ohranitev zaposlitve po izpolnitvi pogojev za upokojitev.
Upokojencem ne bi več odtegovali prispevka za dolgotrajno oskrbo
Pomembna sprememba se nanaša tudi na prispevek za dolgotrajno oskrbo. Po sedanji ureditvi se od pokojnin praviloma plačuje prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka.
Zakon ZIURS predvideva, da se od pokojnin prispevek za dolgotrajno oskrbo ne bi več obračunaval in plačeval.
Za upokojenca s pokojnino 1.000 evrov bi to ob nespremenjenih drugih okoliščinah pomenilo približno 10 evrov več mesečno oziroma 120 evrov letno.
Po zakonskem besedilu bi se sprememba začela uporabljati prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi zakona.
Pomembno je poudariti, da predlagana sprememba zadeva plačevanje prispevka, ne pa neposredno pravic do storitev dolgotrajne oskrbe.
Nižja obdavčitev za upokojence, ki oddajajo nepremičnine
Zakon predvideva tudi nižjo obdavčitev dohodkov od oddajanja nepremičnin v najem.
Po veljavni ureditvi znaša stopnja dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem 25 odstotkov davčne osnove. ZIURS bi splošno stopnjo znižal na 15 odstotkov.
Za določene najemne pogodbe bi veljala še nižja, petodstotna stopnja. Ta bi bila predvidena za oddajanje stanovanj oziroma stanovanjskih hiš:
-
najemniku, mlajšemu od 30 let, ki bi v nepremičnini dejansko prebival in imel prijavljeno stalno prebivališče;
-
najemniku, ki vzdržuje vsaj enega mladoletnega otroka ter bi skupaj z njim dejansko prebival v nepremičnini in imel tam prijavljeno stalno prebivališče.
Sprememba bi lahko vplivala na prihodke upokojencev, ki del svojih dohodkov pridobivajo z oddajanjem nepremičnin.
Nižja obdavčitev lastnikov pa sama po sebi še ne zagotavlja nižjih najemnin za najemnike. Morebitni vpliv na cene najema bi bil odvisen tudi od razmer na stanovanjskem trgu.
Kaj bi se lahko spremenilo pri cenah osnovnih živil?
Zakon vsebuje tudi predlog spremembe davka na dodano vrednost za določena osnovna živila.
Med izdelki, za katere je predvidena posebna nižja stopnja DDV, so kruh, pšenična moka, testenine, mleko, jogurt, maslo, jajca, sveže sadje in zelenjava ter nekateri drugi izdelki.
Namen takšne spremembe bi lahko bil zmanjšati davčno obremenitev osnovnih življenjskih potrebščin, vendar ni nujno, da bi se cene v trgovinah znižale v enakem obsegu. Končne maloprodajne cene so odvisne tudi od odločitev trgovcev in drugih dejavnikov.
Za upokojence z nižjimi pokojninami bi bila morebitna sprememba cen osnovnih živil lahko pomembna, saj ti izdatki predstavljajo velik del njihovega mesečnega proračuna.
Spremembe tudi na področju zdravstva
ZIURS posega tudi v zakonodajo s področja zdravstvene dejavnosti. Med drugim spreminja pogoje, pod katerimi bi lahko zdravstveni delavci, zaposleni v javnih zavodih, opravljali delo pri drugih izvajalcih zdravstvene dejavnosti.
Predvidena je možnost takšnega dela s predhodnim pisnim soglasjem delodajalca, pri čemer zakon določa pogoje in časovne omejitve.
Kaj pomeni glas ZA in kaj glas PROTI?
Na referendumu bomo odločali o uveljavitvi celotnega zakona, ne o posameznih ukrepih.
Glas ZA pomeni podporo uveljavitvi sprejetega zakona.
Glas PROTI pomeni nasprotovanje njegovi uveljavitvi.
Pri zakonodajnem referendumu je zakon zavrnjen, če proti glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, hkrati pa mora proti glasovati najmanj petina vseh volilnih upravičencev.
Zato je pri presoji pomembno upoštevati celotno vsebino zakona, njegove pogoje in morebitne posledice za različne skupine prebivalstva.