Odziv MDDSZ na "Pobudo za zaščito ustavnih pravic žensk", ki jo je podpisalo 163 posameznic in posameznikov ter 13 organizacij, in se nanašajo na shode in molitve proti splavu pred UKC Ljubljana - Ginekološko kliniko.
V Evropi in po svetu se je v zadnjih letih okrepilo nasprotovanje nekaterim temeljnim pravicam žensk in deklet, ki zadevajo njihovo spolno in reproduktivno zdravje, varovanju katerega so se v mednarodnih sporazumih zavezale številne države, med njimi tudi Slovenija. V tem kontekstu lahko razumemo tudi sicer mirne shode in molitve zavoda Božji otroci, ki potekajo pred ljubljansko ginekološko kliniko, so zapisali na spletni strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Pravica do umetne prekinitve nosečnosti spada med najpomembnejše pravice žensk, ki je pri nas postala zakonsko urejena leta 1977. Ta pravica je za ženske zelo pomembna, saj jim omogoča svobodno izbiro glede števila otrok in obenem pravico, da razpolagajo s svojim telesom oziroma o njem odločajo same. Gre za temeljno pravico, ki izhaja iz ustavne svoboščine oziroma 55. člena Ustave RS.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti nasprotujejo vsakršnemu oporekanju tej pravici in s tem poseganju v ustavni člen o svobodnem odločanju o rojstvih otrok. V skladu s Pekinškimi izhodišči in drugimi pomembnimi mednarodnimi dokumenti se zavzemamo za to, da ženske ohranijo nadzor nad svojim spolnim in reproduktivnim zdravjem ter zagotovljene pravice odločanja v zvezi z njim.
Gre za pravice, ki so bistven element človekovega dostojanstva, ki ga je treba obravnavati v širšem okviru strukturne diskriminacije in neenakosti med spoloma. Za družbeni in gospodarski razvoj ter razvoj posameznikov in posameznic je nujno, da obstaja pravica do svobodne in odgovorne odločitve o tem, koliko, kdaj in kako pogosto bodo imele otroke, kot predvidevajo mednarodni predpisi s področja človekovih pravic.
Prepričani so, da je vsakršno ponovno odpiranje razprave o 55. členu ustave, ki govori o svobodnem odločanju o rojstvu otrok, z namenom omejevanja te svoboščine, povsem nepotrebno in neproduktivno.
Dejstvo je namreč, da sodi Slovenija s svojo reproduktivno politiko, na primer z ginekološko oskrbo žensk na primarni ravni, brezplačno kontracepcijo, ustreznim informiranjem mladostnic in mladostnikov itd., med uspešnejše države glede zniževanja splavov, saj njihovo število upada. Še zlasti smo uspešni pri preprečevanju najstniških nosečnosti in zniževanju splavov pri mladostnicah, saj slovenske mladostnice opravijo najmanj splavov v Evropi. Skrbi za spolno in reproduktivno zdravje žensk ter še boljšemu informiranju, zlasti mladostnic in mladostnikom ter ranljivih skupin, s tem pa nadaljnjemu zniževanju števila splavov, so namenjeni tudi ukrepi v novem nacionalnem programu za enaki možnosti žensk in moških 2015 - 2020.
Ne želimo se več vrniti v čase, ko je bila prekinitev nosečnosti prepovedana oziroma strogo omejena in so zaradi nelegalnih in zato nestrokovno opravljenih splavov ženske celo umirale. Nenazadnje različne študije kažejo, da je v državah, kjer je splav prepovedan, število splavov enako in pogosto celo višje kot v državah, kjer je splav dovoljen. Po drugi strani pa v državah, ki umetno prekinitev nosečnosti dovoljujejo in hkrati veliko vlagajo v učinkovito preventivo, njihovo število upada. S tem države ustvarjajo pogoje, da se ženskam ni treba odločati za splav.