V bojih za severno in južno mejo

Moj čas > Knjige | Promocijsko sporočilo | 20.9.2013
»Sanjal sem o domu, a tedaj še nisem vedel, da skoraj dvajset let ne bom videl rodne vasi. Domov nisem smel. Moj Kras je ostal italijanski. Vojne zato za mene še ni bilo konec – še dolgo ne!«
Knjiga V bojih za severno in južno mejo. (foto: Uredništvo)
Knjiga V bojih za severno in južno mejo. (foto: Uredništvo)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Knjigo z naslovom V bojih za severno in južno mejo, (druga knjiga iz zbirke), ki je napisana na podlagi spominov avtorja Andreja Zlobca, je zbrala in uredila avtorjeva hči Dušica Kunaver. Strokoven pregled zgodovinskih podatkov in takratnih zemljepisnih imen sta opravila magister zgodovine Marko Štepec in sin avtorja Željko Zlobec, univ. dip. Ing. geodezije. Knjiga je izšla v samozaložbi in bila natiskana leta 2009 v tiskarni Žbogar, Begunje na Gorenjskem, v zbirki Skozi vihre petih vojn.

Knjiga opisuje spomine o resničnih dogodkih in doživetjih mladega Kraškega fanta in kasneje vojaka Andreja Zlobca, ki je na podlagi spletov vojaško - zgodovinskih okoliščin naenkrat izgubil svoj dom in ljubljeno domovino.

Čeprav tedaj še ni vedel, da skoraj dvajset let ne bo videl svoje rodne vasi, je v njegovih zapisih čutiti neomejeno ljubezen do domovine in velik optimizem ter upanje, da se bo nekoč nesmiselna svetovna vojna končala, iz Krasa pa umaknili Italijani, ki so mu odtujili rodno vas in ga pregnali na tuje.

Knjiga v izredno preprostem jeziku in besednih zvezah sporoča takratno dogajanje na ozemlju Slovenije, Jugoslavije in Evrope skozi oči preprostega 20-letnega Kraškega fanta in kasneje prostovoljca generala Maistra. V pisanju je moč začutiti nered in kaos tistega časa, še posebej po razpadu Avstro – ogrske. Da ga je beda in kaos tistega časa prisilila biti vojak v raznih vojskah, je lepo ponazoril v tekstu, ko je napisal:

»Spet sem postal prostovoljec. Kam pa naj bi šel? Domov nisem smel, drugam pa nisem imel kam! Rad bi šel domov, domov – a moja pot je vodila proč od doma, v neznane kraje, v Grčijo in Turčijo, v neznane, težke dni.«

Ob branju knjige bralec občuti nemoč posameznika v vihri svetovnih dogodkov oz. usode, ki mu je začrtana in kateri enostavno ni moč ubežati. Čudoviti so opisi občutji vojaka, njegov pogled na vojaške boje in pohode v katerih sodeluje. Prav tako je zanimivo dejstvo, da v knjigi, kljub trpljenju, ki ga je doživljal, ni zaznati kančka sovraštva niti do sovražnika, kar je neizmerna vrednota.

Knjiga je pisana na kožo tudi mlajšim bralcem, saj ni preobsežna, pa vendar, kljub temu dovolj podrobno opisuje dogodke tistega časa v letih 1914 – 1922.

Knjigo priporočam.

Spremljajte Moja leta na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Morda te zanima tudi:

Kam pozimi, če ne marate snega? Ideje za vse, ki iščete mir in toplino

Zima ima veliko obrazov. Za nekatere pomeni sneg, mraz ...

Letošnji Schwentnerjev nagrajenec je dr. Andrej Blatnik

Komisija za podelitev Schwentnerjeve nagrade pri Zborni...

Intervju z dr. Katjo Rebolj: Divje rastline - učinkovitost, uporaba in hranilna vrednost

Tokrat smo se z dr. Katjo Rebolj, doktorico biokemije, ...

Nasveti za uspešno zmenkovanje po 50. letu starosti

Zmenkovanje po 50. letu je lahko vznemirljiva izkušnja....

Iz Jožičine kuhinje: Vanilijeva panna cotta z gozdnimi sadeži ali jagodami

Preprosta italijanska sladica, lahka in osvežilna. Krem...

Tiha razdalja, ki boli: zakaj se oddaljimo od odraslih otrok in kako znova zgraditi most

Družina naj bi bila prostor varnosti, topline in pripad...

6 živil, ki bi morale biti na jedilniku vsake ženske

Z leti se lahko poruši tudi hormonsko ravnovesje, poveč...

Napitek, ki lajša težave kalcinacije in revme

Če tudi vi trpite zaradi kalcinacije sklepov, si lahko ...

3 razlogi, zakaj raje takoj opustite vatirane palčke

Nedavno objavljene smernice Ameriške akademije za otori...

Ozimnica: Domači džuveč

So vam ostali domači paradižniki, paprika, jajčevci? Po...

Kako v februarju pripraviti vrt na novo sezono?

Februar je mesec, ko se zdi, da vrt še spi. Zemlja je h...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Starejše novice:
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Dušica Kunaver

Dušica Kunaver
pisateljica, zbiralka ljudskega izročila


"Najlepše darilo na svetu je tisto, ki si ga sam naredil."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2026 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.