Bistvene novosti predloga zakona so povezane z ukrepi za varstvo koristi otroka. Družinska razmerja so sedaj urejena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je bil nekajkrat noveliran, vendar praksa kaže, da je potrebna boljša ureditve družinsko pravnega področja. Predlog ureja zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost, razmerja med starši in otroki, oblike pomoči pri težavah v družinah, ukrepe za varstvo koristi otroka ter preživljanje, posvojitev, podelitev starševske skrbi sorodniku, rejništvo in skrbništvo za otroke ter odrasle osebe, ki potrebujejo posebno varstvo.
Ključna novost je prenos pristojnosti na sodišča glede odločanja v primerih začasnih odredb in ukrepov trajnejšega značaja, centri za socialno delo pa bodo še vedno odločali o nujnih ukrepih za varstvo koristi otrok.
Pojem družine je v predlogu zakonika zastavljen širše, saj za družino štejejo tudi nekatere skupnosti življenja otroka z odraslo osebo, ki ni njegov starš ali posvojitelj. Za pojem družine ni potrebno, da gre za skupnost otroka z obema staršema. Zadostuje, da živi otrok z enim od staršev ali z eno odraslo osebo, ki zanj skrbi in ki ima do otroka po zakonu pravice in obveznosti
Predlog zagotavlja tudi večje možnosti sklepanja zakonske zveze zunaj uradnih prostorov. Poenostavljena in skrajšanja pa je tudi razveza, če zakonca nimata mladoletnih otrok in če se dogovorita o najpomembnejšim medsebojnih razmerjih (premoženje, stanovanje). V tem primeru se zakonska zveza lahko razveže pred notarjem v obliki notarske listine. Po novem bo mogoče skleniti tudi pogodbo o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij oz. »ženitno« pogodbo.
Predlog Družinskega zakonika uvaja možnost, da starši za primer smrti vnaprej izrazijo voljo glede osebe, ki naj skrbi za otroka. Če otrok nima živih staršev bo po novem lahko sodišče sorodniku podelilo starševsko skrb. Po strokovni presoji je ta ureditev primernejša od ureditve, po kateri bi otroka lahko posvojili sorodniki v ravni vrsti. Pri posvojitvah s strani starih staršev bi namreč nastala zmeda v sorodstvenih odnosih, izničila bi se sorodstvena razmerja z drugim parom starih staršev (in njunimi sorodniki), ki po taki posvojitvi pravno z otrokom ne bi bili več v sorodstveni zvezi. Posvojitve s strani starih staršev bi lahko imele tudi negativne posledice na premoženjske interese otroka (npr. dedovanje in pravica do družinske pokojnine).
Na novo se ureja tudi področje družinske mediacije kot način reševanja družinskih sporov, ki se lahko opravi pred, med in po koncu sodnega postopka in to glede vseh družinsko pravnih spornih vprašanj. Med različnimi postopki alternativnega reševanja sporov se je prav mediacija izkazala kot posebno primerna metoda reševanja družinskih sporov.
Zakonik ureja tudi programe v podporo družini in status društev na področju družinske politike ter predvideva ustanovitev Strokovnega sveta za otroke in družino pri Vladi Republike Slovenije.