Darko je prišel domov utrujen. Sedel je na kavč in me gledal. Stala sem nekaj metrov stran in mu zrla v oči.
»Kaj je s tabo, ljubica? Ti je muca pojedla jezik?« je dejal in me zamišljeno gledal.
»Naredila sem test,« sem pričela.
»Test?« je vprašal.
»Aha,« sem rekla in mu pokazala rezultat.
»Dve modi črti. Da, to vidim. A kaj to pomeni? Kakšen test je to?« je vprašal.
»Noseča sem,« sem rekla.
Skočil je pokonci. Na široko je odprl oči in me presenečeno gledal: »Že?«
»Že.«
Približal se mi je in me objel. Oba sva molčala. Potem je nenadoma skočil v zrak in zaploskal: »Očka bom!«
Velel mi je naj ležem in naslonil je glavo na moj trebuh.
»Torej si že notri. Povej, komu si podoben,« je pričel.
Zasmejala sem se: »Smeško! Sedaj te še ne sliši!«
»O, sliši, sliši,« je ponavljal in se pogovarjal z mojim trebuhom ter ga narahlo božal.
To pa še ni bilo najhuje. Povedati sva morala moji in njegovi materi, da je na poti otrok.
»Najbolje bo, da bosta obe skupaj. Tako bo najhitreje mimo,« se je domislil Darko.
In res sva v nedeljo po kosilu sklicala na kup bodoči babici.
»Pomembno obvestilo imava za vaju,« je pričel Darko resno.
Obe sta ga gledali in čakali.
»Babici bosta,« je dejal.
»Kaj?« se je oglasila moja mati.
»Otrok?« je vprašal njegova.
Prikimala sva.
»Joj, pa bosta znala?« je takoj podvomila moja mati.
»Le glej, da boš dovolj jedla,« se je oglasila njegova.
Z Darkom sva ves popoldan sedela in le kimala ter se čudila. Moja mami Veronika, in njegova mami Pavlina pa sta obujali spomine. Kako je bilo, ko sem se rodila jaz, kako je bilo, ko se je rodil Darko. Jaz sem veliko jedla, Darko ni hotel jesti. Hodil je že pri enajstih mesecih, jaz šele pri trinajstih. In kako sva bila bolna, kako so nama podirali kupček, kdaj sva šla prvič na kahljico, kdaj sva pričela govoriti. Govorili sta ena čez drugo in povsem pozabili na čas. Ko sta končno prenehali in se ena za drugo poslovili, je bila ura že krepko čez deveto zvečer. Oba sva si oddahnila in upala, da ju dolgo ne bo.
Že naslednjega dne je prihrumela moja mami.
»Prinesla sem ti nekaj revij o otrocih,« je rekla in jih položila na mizo.
»Saj je še dovolj časa mami,« sem rekla.
»Oh, kje pa! Še veš ne, kaj vse te čaka. Kar prični brati,« je ukazala.
»Bom,« sem obljubila.
Naslednjega dne je prišla njegova mati. Prinesla mi je velik lonec jote.
»To je zdravo. Jesti moraš zdravo hrano in kalorično,« mi je povedala.
»Hvala, Pavlina. Vse bom pojedla,« sem obljubila in postavila lonec na štedilnik.
Ni mi bilo dolgčas. Vseh osem mesecev sem bila polno zaposlena. Poslušala sem svojo mater, pa Pavlino, hodila v službo, si želela intimnosti z mojim možem.
Minilo je, kot bi mignil in ko sem se v devetem mesecu pogledala v ogledalo, sem zajokala.
Darko je bil takoj ob meni: »Kaj je? Imaš popadke?«
»Ko bi jih vsaj imela! Poglej me, kakšna sem,« sem hlipala.
»Lepa,« je dejal.
»Misliš?« sem rekla in ga gledala.
»Si najbolj erotična nosečnica, kar jih poznam. In verjemi, poznam jih veliko,« se je pričel šaliti.
Nasmehnila sem se. Oh, moj Darko!
Dva dni pred rokom se je pričelo. Že zjutraj me je zbadalo v križu. A sem odmislila rahlo bolečino in se lotila čiščenja kuhinje. Za otročička je bilo že vse pripravljeno. Vsi smo čakali, kdaj bo prišel. Z Darkom nisva vprašala, kaj je. Hotela sva, da je presenečenje.
Okrog desetih se je bolečina pričela stopnjevati in širiti v spodnji del trebuha. Zagrabila me je panika. To bo to, sem pomislila. Pričelo se je.
Takoj sem poklicala Darka.
»Pridi domov. Začelo se je,« sem rekla in odložila slušalko.
Pri meni je bil v rekordnem času: »Greva!«
»Ne, saj še ni tako daleč,« sem ga pomirila.
Stal je med vrati in me gledal. »Si prepričana?«
Prikimala sem.