Nekega dne je pozvonilo pri vratih Tanjine hiše. Bila je sama doma. Otroka sta bila pri njenih starših, Roman je bil tistega popoldneva še v službi. Izkoristila je čas in se lotila pospravljanja ter peke peciva.
Pred vrati je stala Anja z dolgim obrazom in dvema kovčkoma v rokah.
»Konec je,« je rekla užaljeno in smrknila.
»Konec?« je bila Tanja začudena.
»Da, kar spodil me je. Rekel je, da me ima dovolj in da naj si poiščem drugega norčka, ki me bo razvajal. Si lahko predstavljaš? Bila sem popolnoma ponižana,« je pričela Anja.
Pograbila je kovčka in jih spustila v hodniku na tla. Nato se je odpravila v kuhinjo.
»Skuhaj mi močno kavo, da nekoliko pridem k sebi,« je rekla in trmasto sedla na stol.
Tanja se je brez besed lotila kuhanja kave.
»In sedaj? Boš šla nazaj domov?« je spraševala.
Anja je skomignila z rameni.
»Ne?« je vprašala Tanja.
»Ne vem. Nerodno mi je oditi nazaj k staršema. Stara sem šestindvajset let. Ne morem se kar vračati domov,« je pričela.
»Kam pa boš potem šla?« je bila začudena Tanja.
»No, mislila sem, saj veš. Ti imaš sobo za goste. Lahko bi ostala tu, dokler si ne poiščem ugodnega stanovanja. Doma ne bi nič povedala, nerodno mi je. Saj veš, da bi mi mami zastavila tisoč vprašanj. Potem, ko bom na svojem, bom pa povedala, kaj se je zgodilo in vas vse skupaj povabila na kosilo. Spremenila se bom, veš. Ti me boš naučila kuhati. Potrebujem te,« je kar vrelo iz nje.
Tanja je bila v precepu. Ni vedela, kaj naj stori. Sestri ni mogla obrniti hrbta, ampak, če bi bila v njeni hiši, Romanu najbrž ne bi bilo všeč.
»Anja, ne vem, če je to dobra ideja,« je pričela počasi.
»Prav, prav. Saj bom šla. Bom že kje dobila streho nad glavo. Vidim, da ti je popolnoma vseeno, kaj se zgodi z mano. Prav, se bom že znašla. Tudi če kakšno noč prebedim na klopi v parku mi ne bo hudega. Saj se bom znašala sama,« je užaljeno pričela. Oči je imela napolnjene s solzami.
»Ne govori tega. Na cesti pa že ne boš. Anja, morala bi se pogovoriti z Romanom,« ji je rekla.
»Zakaj pa? Nimaš nobene besede pri hiši?« je bila Anja predrzna.
»Ne, seveda jo imam, toda o takšnih rečeh se ponavadi pogovoriva skupaj,« je rekla Tanja.
»Kakor veš. No, sicer pa ni treba. Bom že,« je spte pričela Anja.
»Koliko časa nameravaš ostati?« je Tanja nekoliko popustila.
»Največ teden dni! Stanovanje bom hitro našla. Oh, sestrica, kaj bi jaz brez tebe,« je hitela Anja in si nadela srečen obraz.
Tanja je zavzdihnila in upala, da Roman ne bo preveč jezen nanjo.
Medtem, ko je kuhala kavo, je Anja brez besed odnesla svoja dva kovčka v sobo za goste, ki je bila v pritličju. Tanja pa je upala, da bo res le teden dni pri njej. Sestre ne bi mogla vreči na cesto.
Zvečer se je vrnil Roman. Spotoma je odšel še po sinova. David in Matic sta se razveselila Anje. Ta je bila v kuhinji, pomivala je posodo.
Tanja je sedela v dnevni sobi in trepetala. Vedela je, da ne bo lahko razložiti možu situacije.
»Zakaj Anja v kuhinji pomiva posodo?« je vprašal presenečeno.
»Roman, nekaj ti moram povedati,« je Tanja pričela.
Sedel je zraven nje.
»Dejan jo je spodil. Sedaj nima kam iti,« je pričela.
»Tanja, da ne bi slučajno,« je pričel resno.
Tanja ga je žalostno pogledala.
»Si že? Dovolila si ji ostati tu brez, da bi se o tem pogovorila z mano,« je dejal razočarano.
»Roman, samo teden dni. Nima kam iti,« je pričela.
»Nima kam iti? Kaj pa vajina starša? Nista več dovolj dobra? Ji moraš sedaj streči ti?« je bil jezen.
»Moja sestra je. Ne morem ji kar obrniti hrbta,« je rekla.
»Da, strinjam se. Tvoja sestra je in tudi največji izkoriščevalec kar jih poznam. Jaz pa sem tvoj mož in hiša je tudi moja,« ji je zbrusil in odšel skozi vrata. Zaloputnil je z vhodnimi vrati in se odpeljal z avtom.
Tanja je sedela v dnevni. Bila je žalostna in jezna nase. Vedela je, da bi se morala pogovoriti z njim. A, ko je šlo za Anjo je bila vedno tako zaščitniška. Ampak imel je prav. Anja bi se morala postaviti na lastne noge. Teden dni bo počakala. Potem nič več.
Anja je pokukala v dnevno sobo: »Kam je šel tvoj možiček? Niti pozdravil me ni!«
»Anja, jezen je. Užaljen je, ker se nisem prej pogovorila z njim,« ji je povedala.