Grad Žovnek je zagotovo eden najstarejših gradov na Slovenskem. Kdo so bili graditelji prvotnega gradu ni znano. Prvi znan lastnik, ki ga literatura omenja v 12. stoletju, je bila družina Savinjski. Ta se je okoli leta 1150 preimenovala v Žovneške. Žovneški gospodje so že ob prvem omenjanju v pisnih virih poleg družinskega gradu posedovali še grad Ojstrico v občini Tabor, Šenek nad Polzelo ter Libenstein nad Preboldom. V kasnejših letih so Žovneški postopno večali svoje posesti, finančno in vojaško moč in svoj ugled. Leta 1333 so Žovneški po odkupu druge polovice mesta Celje svoje upravno središče in bivališče preselili v Celje. Cesar Ludvik Bavarski je 16. aprila leta 1341 Friderka I. s posebno listino povišal v grofovski stan. Leta 1436 pa so bili Celjski grofje povišani v kneze.
Kljub temu da je celjski grad postal novo upravno središče Žovneških, so le ti ostali močno vezani na svoj matični grad in rodovne simbole. Grad Žovnek je ostal njihov družinski grad, na katerem so se kasnejši rodovi Celjskih grofov pogosto zadrževali. [graščina] Po nasilni smrti zadnjega Celjskega kneza Ulrika II. leta 1456 pri Beogradu je grad Žovnek, kot tudi ostala posest Celjskih, prešel v last Habsburžanov, ki so novo lastnino upravljali s pomočjo oskrbnikov. Zadnji na gradu živeči lastnik je bil Jožef Čokl von Ruhethal, ki pa je leta 1816 v dolini zgradil novo graščino Žovnek in se iz starega gradu izselil. Po letu 1816, ko so se z gradu odselili zadnji tam živeči lastniki, je bil grad prepuščen propadanju. Danes je nekdaj mogočni grad prezentiran kot ruševina, ki se postopno obnavlja.
PREBERITE TUDI: IDEJA ZA IZLET: Škocjanske jame Vhod v grajski kompleks je urejen preko mostu skozi obnovljen vhodni portal. Dvodelni vhodni portal je bil namensko ločen za pešce in konjenike. Levo od vhodnega portala stoji najbolj markantni del grajskih ruševin, okrogli obrambni stolp, ki je Žovneškim zanesljivo služil v obrambne namene. Stolp je dvonadstropna stavba, ki je imela nekoč osrednji del v prvem nadstropju, v katerem je bila grajska kapela. Desno od vhodnega portala se nahajajo ostanki južnega zunanjega in notranjega obzidja. Osrednji del gradu je nekoč predstavljal stanovanjski del ali palacij, ki pa je danes skoraj v celoti porušen. Edina ostanka nekdaj mogočnega palacija sta dve takoimenovani “špici”, ki sta bili leta 2008 v celoti obnovljeni. Braslovško jezero Braslovško jezero leži približno 1 km severozahodno od trga Braslovče. Nastalo je leta 1961 z zajezitvijo potoka Trebnik in po površini meri približno 4,5 ha. Jezero je bilo od vsega začetka namenjeno turističnim aktivnostim in družabnim dogodkom. Na in ob jezeru so se v preteklosti tako v poletnem kot v zimskem času odvijale številne prireditve.
PREBERITE TUDI: IDEJA ZA IZLET: Beneška Slovenija Danes je
Braslovško jezero priljubljena točka predvsem za ljubitelje sprehodov in oddiha v naravi, saj je okoli jezera je spreljana urejena gozdna učna pot v dolžini okoli 1,5 km, ki je primerna za vse starostne kategorije. Radi pa ga obiščejo tudi ljubitelji ribolova. Možne aktivnosti ob jezeru so sprehodi, nabiranje žepnega herbarija – gozdna učna pot, pikniki v naravi, ribolov na 4 ha vodne površine: ščuka, smuč, som, krap, podust, klen, mrena, ploščič, amur, zelenika, rdečeoka.
Več idej za izlete najdete
tukaj.