Sploh nisem vedela, da tudi pri nas obstaja portal, ki je prijazen, topel, prijateljski, kjer se vsak dan polno dogaja, kjer lahko najdeš nove prijatelje ali pa še kaj več, klepetaš, se smejiš, zraven izveš še polno zanimivih in aktualnih informacij, pa še naglas se pogovarjaš za svojim računalnikom, ker res padeš noter! Občutek imaš, da nisi sam, četudi so vsi ostali, ki so prisotni na portalu, razkropljeni po celi naši ljubi Sloveniji. Resnično imaš občutek, da si v skupini ljudi. Ne, res nisem vedela, da je mogoče, da lahko tudi virtualni svet premaga osamljenost.
Pa sem bila prepričana, da portal
MojaLeta.si poznam v celi naši ulici le jaz. Zadnjič sem skočila k Metki na kavo, je bila ravno sredi peke nekega peciva. Znano se mi je zdelo! Pa začne: "
A veš, Zinka, ne boš verjela, kje sem jaz dobila recept za tole pecivo, ki ga še naš Jakob tako rad je!"
"
Kje?" sem jo začudeno vprašala.
"
Na portalu! Na računalniku. MojaLeta.si. Ti povem, to je taka super stran, kjer je vsega dosti, ne rabiš klikati nikamor drugam. Tale recept za tole pecivo je napisala neka bralka in so objavili. Jaz sem ga prebrala, preizkusila – no, zdaj ga moram pa vsak teden peči!"
Ko je zraven kave postavila še kos tega super peciva, sem komaj držala jezik za zobmi. To je bil namreč moj recept. Jaz sem jim posla in so objavili. Saj vam pravim, res so prijazni. Znajo prisluhniti, znajo te pritegniti k sodelovanju, saj je zanje pomemben prav vsak posameznik!
Kar vedno bolj pogosto grem pokukat tudi v njihovo
klepetalnico. Takole pri jutranji kavici ali pa proti večeru kar lahko človek naleti na prijetno skupinico ljudi iz vse Slovenije. In kaj se mi je zgodilo?! Saj nisem mogla verjeti. Kliknem v klepetalnico, med drugimi pa je bil tam tudi nek Ivan. Malo debatiramo, pa pove, da je doma na Dolenjskem. Spet naprej debatiramo, pa pove, da ima novo vinsko klet, da ima ženo Cilko in tri vnuke. Kot strela z jasnega neba! To je bil moj dolgoletni prijatelj, ki ga nisem videla že kar nekaj let. In kje se najdeva? V klepetalnici MojaLeta.si. takoj sva kliknila na zasebni pogovor in se vse zmenila. Da pa bo najin klepet še bolj trden, grem pa v nedeljo k njim na kosilo. Komaj čakam, da jih vidim!
Pa še tole vam povem, potem pa grem nazaj na portal MojaLeta.si! Jože iz sosednje ulice je že kar nekaj let vdovec. Pa išče osebo za prijateljevanje ali še kaj več. Tako je zadnjič rekel, ko smo se srečali. Meni so dovolj sinovi, pa vnuki, ki me obiščejo, njemu pa pač ne. Si želi tudi na stara leta še kakšno prijateljico. Zakaj pa ne. Kje pa piše, da mora biti človek sam. pa sem mu povedala za tale portal in je obljubil, da bo pogledal. No, registriral se je, to vem, ker me je zaprosil za prijateljstvo. Takoj mu ni šlo, me je klical, sem mu malo pomagala, ker se bolj spoznam na računalnike, pa je tudi njemu uspelo. In kaj vidim zadnjič' sprehajal se je z neko fino gospo. Sem šla mimo, je lepo pozdravila, on mi je pa pomežiknil.
Že zvečer me je klical in me vprašal: "
Veš, kje sem spoznal mojo Marico?"
"
Kje, kje, nič ne govori, saj vem! Na portalu MojaLeta.si!"
Takole je to z nami, starejšimi. Nismo še za v staro šaro in ne blebetamo kar tja v tri dni. Če nam prisluhneš, lahko dobiš veliko lepega, toplega in pozitivnega. Če pa se združimo, tako kot to počnemo na portalu MojaLeta.si, potem pa je naravnost fantastično.
Pridi še ti, pokukaj na MojaLeta.si, kjer te čakajo dobri strokovnjaki, ki ti bodo pomagali, koristni nasveti, aktualne vsebine, prijatelji, klepet in druženje. Nisi sam, tega se zavedaj, pa četudi je tvoj sogovornik na drugem koncu Slovenije. Portal MojaLeta.si zna povezati ljudi v celoto, pomemben je vsak posameznik, vsak je del te lepe skupnosti in vsaj je več kot dobrodošel.