Priznajte si, drage tašče, katero koli bi vaš ljubi sin izbral, nobena vam ne bi bila popolnoma po godu. Je tako?
Sin, še nedolgo tega je okrog vas objemal svoje male ročice, pomenile ste mu ves svet, poljubček je bil namenjen le vam, potem pa, potem se prikrade, kot strela iz jasnega neba mlada gospodična in kar naenkrat v sinovem svetu ni več prostora za vas. Kako nezaslišano! Težko se je sprijazniti, da je mali sinček postal velik sin in da je v njegovo življenje vstopila ženska, ki jo ima zelo rad in bo mati njegovih otrok, vaših vnukov.
Seveda ji ne zaupate, le kako bi ji?! Po eni strani se vnuka veselite, po drugi pa vas je strah, kako bo ta tamlada sploh skrbela zanj, če že zase bolj slabo.
In ko se mali junak rodi, začnete napadati. Vaš prvi stavek, ko vnuka obiščete in spoznate (bog ne daj, da silite že v porodnišnico, lepo vas prosim), je: »O, kako je podoben mojemu sinku! Izrezan ati je!«
Je res, ali si le želite, da ne bi slučajno podedoval kakšno podobnost po vaši tamladi, njegovi mammici?!
Dojenčki jokajo, mar ne? In mladi starši se že tako trudijo okrog malega, ga spoznavajo, se učijo in prav zares ne potrebujejo še dobronamernih taščinih nasvetov, kot so: »Le zakaj joka? Morda je lačen? Kdaj je pa jedel? Je žejen? Ste mu dali kaj za piti? Mogoče je pokakan? Ima preveč polulano pleničko? Kdaj ste ga nazadnje previli? Ste ga previli?!«
Verjemite, drage tašče, vaša tamlada je poskušala narediti prav vse, da bi dojenček prenehal jokati.
Seveda ste zelo skrbne babice in vedno, ko malega dojenčka pripeljejo na zrak, skrbno preverite, če ima hladne noge ali roke. Bolje, da so tople, saj v nasprotnem že naslednjega dne prinesete najdebelejše nogavice ali rokavice za vašega vnuka. Brez besed, a z zelo jasnim sporočilom, da je potrebno otroka bolje obleči, ker ga zebe.
Tudi kasneje, ko malček že sam priteče do vas, mu obvezno pobašete majico in pulover, pa morda tudi jopo kar v hlače. Saj je vseeno, kako je videti, le da dodate svojo noto in da pokažete vaši tamladi, da nima kaj dosti pojma o tem, kako se otroka oblači in katera oblačila so letnemu času primerna.
Če vaš vnuk zboli, je to seveda zato, ker ni imel kape, traku ali jope, bil pa je tudi neprimerno obut. Če bi ga pazile ve, drage tašče, ne bi zbolel, kajne?
Ko ga dobite v varstvo, lahko še nekoliko razširite svoje vzgojne metode. Tamlada vam razlaga, kaj otrok že je, česa ne sme, ve pozorno poslušate in kimate, v mislih pa se vam podi le ena misel: »Ti boš kaj vedela! Pha, če so moji zrasli ob takšni hrani, bodo tudi tvoji!«
Takoj, ko se za tamlado zaprejo vrata, zlijete nesladkan čaj ali vodo iz stekleničke in jo napolnite s sladkimi kamilicami. Vaš vnuk že ne bo pil vode! To so muhe mladih. In tudi žlica sladkorja sem ter tja je zdrava!
Ah, drage tašče, le priznajte si, nočete izpustiti iz rok vajeti, ne zaupate tamladi, prepričane ste, da bi se brez vas podrl svet. Saj imate po eni strani prav. Polne ste nasvetov in znanja, nekaj ste vendarle že dale skozi. Toda, če pogledate nazaj, če sebe postavite v leta, ki jih sedaj živi vaša tamlada, pa boste morda odkrile, da ste bile popolnoma podobne njej.
Kakšno je tvoje mnenje o taščah in snahah? Se lahko razumeta ali ne? Zakaj je toliko prepirov in nesoglasij? Svoje mnenje zapišite v komentar.