Igor jo je pričakal z nasmehom. Za njeno dobrodošlico sta celo nazdravila s kozarcem vina. Nekaj časa sta sedela v kuhinji in govorila, nato pa je Danica odšla v svojo novo sobo. Imela je polno dela. uredila je vse tako, da ji je bilo všeč. Spat se je odpravila šele po polnoči.
Začelo se je novo obdobje v njenem življenju. Kmalu se je privadila na novo stanovanje, na novo in brezskrbno življenje. Bila je vesela, da je storila ta korak, da se je rešila nadležnega očima.
Materi je povedala ob prvi priliki po telefonu. Seveda je ni razumela in bila je nekoliko žalostna: »Vili sprašuje kje si. Pravi, da te pogreša. Žalosti ga, ker se nista nikoli razumela. Prepričan je, da si odšla zaradi njega, kar ga zelo boli.«
»Sedaj sem srečna. Nimam namena priti nazaj domov. Vili je navaden kreten,« je brez dlake na jeziku odgovorila Danica.
»Ne razumem te. S čim sem si zaslužila, da mi takole vračaš,« je bila mati užaljena.
Danica je sprevidela, da nikoli ne bosta našli skupnega jezika. Njena mati je slepo verjela njemu, ki se je za njenim hrbtom krohotal.
Na hitro se je poslovila z besedami, da jo kmalu spet pokliče, čeprav ni bila teh misli. Le zakaj bi jo?
Z Igorjem sta kmalu postala prava prijatelja. Igor ji je tudi večkrat povedal, da se še vedno zahvaljuje sam sebi, da je takrat izbral njo.
»Najbrž se z nobeno drugo ne bi razumel tako dobro,« ji je povedal.
Danici je seveda ugajalo, da jo je hvalil. Igor je bil privlačen mladenič in Danica je do njega kmalu čutila nekaj več od prijateljstva.
Nekoč mu je tudi povedala o svojem prejšnjem domu. Igor je le nemo odkimaval z glavo.
»Ne morem verjeti, da je tvoja mati na njegovi strani,« je dejal.
»Tako pač je. Vanj je zaljubljena in njemu verjame,« je skomignila z rameni Danica.
»Še dobro, da si sedaj tu. Nihče ti ne bo storil nič hudega,« je dodal Igor in jo objel. Iz objema je kmalu sledil poljub in iz poljuba ljubezen.
Postala sta par, uživala sta življenje, se veselila skupnih trenutkov v dvoje. Kmalu sta imela polno skupnih prijateljev, se zabavala in veselila. Danica je bila srečna. Kar ni mogla verjeti, da se ji je sreča s takšno močjo nasmihala.
Po nekaj letih skupnega življenja, je zanosila. Igor je bil zelo vesel.
»Postal bom oče,« je govoril in ponosno hodil po stanovanju.
»Sedaj bova morala nekoliko bolj umirjeno živeti,« je dodala Danica.
»Vsekakor, vsekakor. Ko se otrok rodi, bo konec zabav v najinem stanovanju,« je resno kimal Igor.
A dokler otroka ni bilo, je bilo potrebno izkoristiti vsak dan trenutek. Zabave so se vrstile ena za drugo in Danica niti sama ni vedela, kdaj je Igor začel toliko piti, kdaj je njuno stanovanje postalo središče za njune prijatelje.
Včasih sta bila večkrat sama, sedaj pa ni minil konec tedna, da ne bi imeli v njunem stanovanju zabave. Kadar pa so imeli čas, so se zabavali še med tednom. Danici pa je takšno življenje postajalo vse bolj odveč. Igorja je prosila, naj ne prireja več zabav.
»Samo enkrat si mlad! Zakaj se ne bi zabavala. Sedaj otroku še nič ne škoduje,« je govoril Igor.
In napočil je dan, ko je Danica rodila. Igor je bil ponosen. S solzami v očeh je držal v naročju svojega sina Roka in Danica je bila prepričana, da so se zabave v njunem stanovanju prenehale…
Že na hodniku je Danica zaslišala glasen smeh. Igor je imel spet obiske. Globoko je zadihala, nato pa z Rokom vstopila. Sklenila je, da bo doma le toliko, da malemu pripravi kosilo. Potem bosta odšla ven.
V kuhinji so za mizo sedeli Igorjevi pivski prijatelji. trije že stari znanci in ena neznana ženska. Na prvi pogled je bila še kar simpatična. No, če bi bila bolj urejena, bi najbrž bila zelo lepo dekle.
»Jerneja, to pa je moj sin,« je izjecljal Igor in pokazal na Roka.
»Oh, kako je luštkan,« je vzdihnila, nato pa se posvetila kozarcu vina.
»Danica, nam boš kaj pripravila za pojest,« se je oglasil eden izmed prijateljev.
»Pripravila bom nekaj malega za Roka, potem pa bova midva šla,« je odgovorila Danica.
»Pa za nas tudi skuhaj! Spodobi se,« jo je resno popravil Igor.
Danica je zavzdihnila, nato pa pristavila še en lonec.
Po dobri uri sta bila z Rokom zunaj. Mali je užival na svežem zraku. Ni maral glasnih ljudi, kreganja, glasnega petja in popivanja. Danica je opazila, da je Rok zelo nemiren zaradi tega. Večkrat je moral gledati tudi, kako njegov oče v pričo prijateljev pretepe njegovo mamico. Ni bilo pošteno. Mali otrok česa takega ne bi smel doživeti.
A tokrat sta bila zunaj na zraku in Rok je sproščeno tekal sem ter tja.