Ljubezen in denar

Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Živela je v eni izmed vrstnih hiš. Poznal je takšne ženske, ni bila prva. Najbrž je bila tudi ta stara nekaj čez štirideset let, osamljena. Denarja je imela toliko, da je lahko plačala za nekaj minut veselja, ko bi si delila posteljo z moškim.
Pozvonil je in čakal. Odprla je vrata. Tom se je nasmehnil, zazrl se je v žensko, ki je imela nekaj čez trideset let. Bila je majhna, okrogla, imela je kratke lase, oblečena je bila v dolgo in široko obleko, v kateri je izgledala kot vreča krompirja.
»Vstopi,« ga je povabila.
»Zakaj tako lepo dekle išče moškega na tak način,« ji je pričel pihati na dušo. Opazil je, kako se ji je zatresla roka, postalo ji je nerodno.
»Prvič sem dala oglas. Bolj za hec, nisem si mislila, da se bo kdo javil,« je pričela.
Do sedaj je obiskal že kar nekaj žensk, pa nobena ni povedala drugače, vse so se sramovale tega, da kupujejo ljubezen.
»Verjamem. No, imaš srečo, prišel sem in zelo si mi všeč,« je pričel igrati.
»Tina sem,« mu je povedala in mu dala roko.
Močno jo je stisnil: »Jaz sem, kar želiš! Samo reci in bom!«
Seveda ji je bilo nerodno, kar je tudi pričakoval. Vedno so dajale oglas, potem pa je moral sam pospešiti zadevo. Ampak, gnal ga je denar, upal je, da ga ima vsaj toliko, kot bi ga potreboval.
Čez čas sta objeta ležala v postelji. Tina je bila srečna.
»Tina…če nimaš nič proti bi ostal,« je pričel.
Sedla je in ga pogledala, ni vedela, kaj naj si misli.
»Tina, zame je bilo prvič. Obupan moški sem. In tako zelo si mi všeč,« je pričel sramežljivo.
»Res,« ni mogla verjeti.
»Da. Še nikoli nisem bil z žensko, verjemi,« je kimal.
»Ampak, jaz moram jutri v službo, kje boš ta čas,« je govorila zmedeno.
»Nikar me ne odslavljaj! Ta čas bom skuhal kosilo, pospravil bom po hiši. Vse bom storil, le dovoli, da ostanem,« je govoril.
»Ne morem verjeti, Tom. Resno misliš? Nimaš doma,« je spraševala.
»Povedal ti bom resnico, upam, da me boš potem še hotela,« je pričel.
»Poslušam,« je prikimala.
»Hiša, v kateri sem nekoč živel, je daleč stran. Moj oče, ki je zelo bogat, je želel, da se poročim ž žensko, ki je nisem ljubil. Postavil mi je ultimat. Ali poroka ali ostanem brez vsega. Tina, izbral sem drugo, ker verjamem v ljubezen,« je govoril.
Ni si mogla kaj, da ga ni objela: »Oh, saj ne morem verjeti, da si prišel v moje pusto življenje! Dar z neba si,« je stokala in ga stiskala k sebi.
Uspelo je. Nasedla je, tako kot vse poprej.
V načrtu je imel, da jo nekaj dni razvaja, igra čustvenega in zaljubljenega moškega. Potem bo sama povedala, koliko denarja ima.
Minilo je teden dni, Tom je bil še vedno pri Tini. Nekoč sta sedela pri mizi, skuhal je odlično večerjo.
»Tina, razmišljal sem. Upam, da se ti ne zdi prezgodaj. Nekaj prihrankov imam. Rad bi, da se poročiva, da si kupiva večje stanovanje,« je pričel.
Tina je ostala brez besed, nežno jo je stiskal za roko in jo gledal globoko v oči.
»Misliš resno, Tom,« je vprašala presenečeno.
»Seveda, ljubezen moja,« je kimal.
»Tom, z veseljem,« je pričela kimati.
Sunkovito je vstal in pokleknil ob njej: »Naj te vsaj spodobno zasnubim! Tina, ljubezen mojega srca, bi se poročila z menoj! Obljubim ti, da ti bom dal vso ljubezen, ki jo nosim v srcu!«
Tina je pričela hlipati, tudi Tom se je potrudil da so se mu orosile oči. Nato jo je dvignil in nesel do postelje. Tam jo je strastno ljubil.
Ko sta ležala drug ob drugemu, je pričel: »Dovolj imam na banki, lahko bi kupila lepo hiško na podeželju. Tam bi najini otroci tekali povsem brezskrbno!«
»Tom, ne moreš dati vsega ti. Tudi jaz imam nekaj denarja. Sicer je vezan za stara leta, podedovala sem ga, toda sedaj je prava priložnost, da ga porabim,« je pričela.
Tomu so se zasvetile oči. Ni vrgel stran teh nekaj dni, Tina je imela denar, ki ga je potreboval.
»Ne, ljubica, nočem tvojega denarja. Nočem, da misliš, da mi je to mar. Denar mi ne pomeni nič Ti svojega imej lepo na banki, jaz bo plačal vse,« je pričel.
»Ni govora, dragi! Svoj denar bom porabila za naju,« je bila popolnoma prepričana.
»Tako se bova zmenila. Dovoli mi, da z mojim denarjem kupim hišo. Tvoj denar pa bova porabila za kaj drugega. Mogoče za najine otroke,« je pričel in niti slišati ni hotel, da bi dala denar.

Spremljajte Moja leta na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Starejše novice:
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Irena Dolinšek - IR1

Irena Dolinšek - IR1
upokojena organizatorka dogodkov


"Ljudje se moramo čim prej otresti strahu pred staranjem in delom življenja v penziji! Pomembno je, da sprejemamo vse stopnje razvoja v svojem življenju in izkoristimo njihove prednosti, saj je teh v vsakem obdobju življenja veliko, če jih le vidiš."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2024 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.