»Molči,« ji je zabrusil in odšel v spalnico. Zaklenil je vrata za sabo in v miru zaspal.
Jane ni imela moči. Če se mu je hotela upreti, jo je pretepel. Zaklepal jo je v hišo, ji grozil s pištolo. Trpela je in le čakala, kdaj bo more konec.
Tudi Tom je počasi sprevidel, da ni več veliko denarja. Minili sta dve leti, odkar sta bila poročena, ko je bilo povsem jasno, da jima grozi propad.
Najprej je prodal eno tovarno, kmalu še drugo. Jane je nemočno opazovala, kako vse imetje hlapi. A bila je brez moči in popolnoma brez volje. Nikogar ni imela, na katerega bi se lahko obrnila. Tom jo je zaklepal in pretepal. Sovražila ga je.
Tom je Kate spoznal v igralnici. Opazil je, da ima veliko pod palcem. Bila je nekaj let starejša, ne pretirano lepa. Toda to ni bilo pomembno, pomembno je bilo, da je imela denar. Pričel ji je dvoriti in kmalu je popustila lepemu mladeniču, ki ji je vztrajno pihal na dušo.
Takrat je prišel domov v jutranjih urah. Vila je bila popolnoma izropana, prazna in zanemarjena. V njej ni bilo več življenja.
Odklenil je vrata sobe, kjer je bila Jane. Sovražno ga je pogledala.
»Ljubica, sedaj lahko greš, kamor želiš. Čez točno dve uri se bom poročil,« ji je povedal.
»Zmešan si, nor si,« je zakričala.
»Morda, toda kmalu bom tudi bogat, ti pa boš uboga revica,« se je zasmejal.
Jane se je sesedla na tla in zajokala, Tom pa je odšel novemu življenju na proti.
Jane je bilo sprva vseeno, kaj bo storil, kam gre. Potem pa se je v njej pričel oglašati bes. Ne bo jo tako lahko odnesel. Sklenila je, da bo odšla tja in preprečila poroko. Upala je, da ji bodo verjeli.
Mudilo se ji je, Tom se je nameraval poročiti v sosednjem mestu, to ji je sam lahkomiselno tudi povedal. Bil je tako zelo prepričan vase, da ni verjel, da se mu lahko ponesreči. Ni pričakoval, da bo Jane zbrala zadnje moči in prišla tja…
Kate je zrla v Toma in čakala. Bo povedal, da ni res?
»Tom, ljubi, je res, kar pravi ta ženska,« je rekla tiho. Vsi v dvorani so čakali, kaj bo.
»Prvič jo vidim,« je pričel zmedeno. Sovražno jo je gledal.
»Ni res, moj mož je. Tu je dokaz,« je rekla. V rokah je imela papirje na katerih je pisalo, da je Tom Hill njen zakonski mož.
Izročila jih je matičarju.
Tedaj jo je Tom odrinil stran, stekel po veliki dvorani skozi vrata. Jane in Kate sta strmeli za njim, nato sta se spogledali.
»Ne morem verjeti,« je zahlipala Kate.
»Kar verjemi! Tom je navaden goljuf,« je rekla Jane in se počasi obrnila.
»Počakaj! S tabo grem,« je rekla Kate.
Skupaj sta stopili ven na sonce.
»Torej si njegova žena? Vzel te je iz ljubezni,« je vprašala Kate.
»Kje pa. Zaradi denarja, ki pa ga ni več,« je rekla Jane in strmela predse.
»Ko je porabil denar, je torej potreboval novo žrtev,« je uganila Kate.
»Da, kdo ve, katera po vrsti bi bila. To ve le on,« je prikimala Jane.
»Rešila si me pred propadom. Pridi,« ji je Kate ponudila pomoč. Jane jo je sprejela, druge možnosti tako ni imela…
Tom je zbežal stran. Daleč, kjer ga niso mogli več ujeti. Nastanil se je v malem hotelu, opazoval je kraj, kamor je prišel. Mogoče bo imel srečo, mogoče bo moral naslednji dan naprej. Na svetu je bilo še toliko žensk, ki so potrebovale le ljubezen, da so lahko oslepele in prepustile svoje bogastvo njemu, ki si ga je tako močno želel…