"Ko sem pred več kot tridesetimi leti začel oblikovati televizijske programe jih nisem zato, da bi ljudi navdušil za aktivno staranje. Ko pa je na nekem posvetu o oblikovanju oddaje za tri generacije France Avčin rekel, da ni kaj iskati, ker da takšno oddajo že imamo, sem se zavedel, da delam z oddajo »Naše srečanje« nekaj več, kot da samo zabavam ljudi."
Ste igralec, TV voditelj, urednik in športni reporter. Kaj postavljate danes na prvo mesto? Ste še vedno aktivni, ljudje vas nis(m)o pozabili, še vedno ste človek akcije. Od kje črpate energijo za vse aktivnosti?
Sem zdrav in mi nič ne manjka. Bi rekel, da sem tudi iz dobrega materiala. Oče je doživel 95, mama pa 94 let. Poleg tega delam z veseljem in veselil sem se vsega, kar sem počel v preteklosti. Če imaš to srečo, da delaš, kar imaš rad in da te pri tem tudi družina podpira, moraš biti zadovoljen.
Zasledila sem, da ste ustanovili dobrodelno društvo France Trefalt, sodelujete tudi z društvom Hospic. Kaj vas je pritegnilo k sodelovanju?
Na stara leta marsikomu pride na pamet, da bi naredil kaj dobrega. Sprva sem to obešal na velik zvon, predvsem zato, da bi ljudje zvedeli, da lahko skupaj naredimo zabaven večer in da bo denar ostal v kraju, kjer bo predstava in ga bodo lahko porabili za lajšanje tegob posameznika ali skupine. Zdaj mi ni treba več tega tako razbobnati, saj se za to kar precej ve. Tako mi je tudi bolj všeč, saj če so te dobrodelnosti polna usta, je s tabo nekaj narobe.
V lanskem letu ste postali ambasador aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Odzvali pa ste se tudi našemu vabilu in postali ambasador portala MojaLeta.si. Se miselnost glede staranja spreminja?
Seveda! Ko sem bil najstnik, je bil zame star vsak, ki je bil kakih pet let starejši od mene. Zdaj, ko sem jih dopolnil 72 pa se mi zdijo stari tisti, ki so od mene starejši vsaj 15 let ali pa še več!
Danes se 70-letnik lahko enači z nekoč 50-letnikom. Menite, da se je spremenila miselnost? Ljudje so po 50. letu aktivni, polni energije, nekateri pravijo, da se takrat najlepše obdobje v življenju šele začne?
Jaz ne bom rekel, da je življenje po 50. letu najlepše obdobje v življenju, je pa lepo. Posebej, če ga spremlja zdravje in če imaš kaj zanimivega početi. Če pa to lahko počneš v družbi, je pa sploh lepo. Z ženo oba rada vrtnariva in od zgodnje pomladi pa vse do pozne jeseni sva ure in ure na vrtu.
Kako gledate vi na sodelovanje med mladimi in starimi? Ali več generacij lahko živi pod isto streho? Se znamo prilagajati drug drugemu?
Bivanje več generacij pod isto streho je bilo in je še pogosto povezano z nesporazumi, utesnjenostjo (pa ne samo prostorsko) in občutkom, da se moraš vedno umikati in nikoli ni bilo popolnoma sproščeno. Pojem preužitkarske hiše je star in je omogočal, da so dedje in babice živeli v njej po svoje, njihovi otroci s svojimi otroki pa v gospodarjevi hiši. Pa je bilo včasih več spoštovanja in več srčne kulture kot danes.
V lanskem letu ste prejeli Viktorja za življenjsko delo. Pred televizijske zaslone ste z razvedrilnimi oddajami privabili številne gledalce. Vaše delo je bilo kvalitetno, česar koli ste se lotili, vam je uspelo. Bi ponovili svojo pot ali bi danes kaj spremenili, če bi lahko?
Pri svojem delu sem si vedno želel izdelek brez napake. To pa je pri večini dela, ki sem ga opravil, praktično nemogoče. Televizijsko oddajo dela 40 ljudi. Napake se dogajajo in jaz sem, posebno iz svojih, delal slona, četudi niso bile velike. To bi zdaj prav gotovo doživljal drugače, bolj realistično ali spokojnejše. V uspehu bi znal bolj in dlje uživati kot sem. Včasih zaradi pretirane kritičnosti užival sploh nisem.