V Srebrni niti – Združenju za dostojno starost ob tem mednarodnem dnevu posebej opozarjamo na prikrite oblike nasilja nad starejšimi ter na druge posebne oblike nasilja, kot so zloraba, zanemarjanje, zapuščanje, neenakopravna obravnava starejših. Izpostavljamo tudi nekaj področij, ki potrebujejo ureditev oz. čim prejšnje ukrepanje.
Posledice dve-letnega covid obdobja bodo še posebej starejši čutili še dolgo. Ne le zaradi neurejenega področja rehabilitacije in okrevanja, ampak tudi zato, ker je bilo med 6500 umrlimi zaradi covid-19 samo v domovih starejših več kot 2000 (mnogo tudi nepotrebnih) smrti. Ta pojav masovnega umiranja starejših nikoli ni bil raziskan niti ne obrazložen. Če temu prištejemo druge ukrepe, ki so jim bili starejši v domovih podvrženi (večmesečne izolacije, preprečevanje stikov s sorodniki, onemogočanje medsebojnih stikov in izhodov), kaže, da so bili starejši najbolj prizadeta skupina prebivalcev. Pozivamo vse odločevalce in družbo v celoti, da se takšna obravnava starejših nikoli več ne ponovi.
Zaradi številnih smrti veliko svojcev in drugih bližnjih izgube najbližjih še ni pozabilo in so v fazi žalovanja. Zato menimo, da je treba prizadete razumeti tako v vsakodnevni komunikaciji kot v splošnem odnosu do starejših, in da ob stiskah ali neprimernem vedenju starejših pomislimo tudi na ta dejavnik.
Naša pričakovanja so uprta v takojšnje aktivnosti nove vlade za čim prejšnjo ureditev področja dolgotrajne oskrbe z oblikovanjem novega zakona. Neurejeno področje skrbi za starejše ter ne-ukrepanja na tem področju razumemo kot nespoštovanje osnovnih civilizacijskih postulatov in ignoriranje perečih potreb vse večjega števila starejših. Verjamemo, da bi dolgotrajna oskrba v mnogih neprimernih domačih okoljih ugodno vplivala na zmanjšanje družinskega nasilja, zlorab in zanemarjanja.
Opozarjamo na nevarnost intenzivne informatizacije, posebej za starejše, saj je veliko število ljudi neveščih novih tehnologij. Ker so starejši ranljiva skupina v več pogledih, tudi ekonomskem, in nimajo vsi možnosti dostopa do računalnika ali pametnega telefona, pričakujemo, da so storitve, ki jih koristijo starejši, še vedno dostopne tudi v »klasičnih« oblikah (osebno, po telefonu…). Izgovore, da bodo starejšim v določenih primerih lahko pomagali otroci ali vnuki, ocenjujemo za nepotreben in grob poseg v samostojnost, zasebnost in osebne ali zdravstvene podatke posameznika.
Glede na izredno pomanjkanje osebnih izbranih zdravnikov (približno 130.00 ljudi je brez svojega zdravnika), kar je nedopustno z vidika kršenja ustave in človekovih/pacientovih pravic, zahtevamo čim hitrejše urejanje področja, saj so ravno starejši zelo prikrajšani, tudi zaradi večje obolevnosti in težjega organiziranja strokovne pomoči, kar je lahko oblika diskriminacije.
Zaskrbljeno spremljamo uvajanje robotizacije v zdravstvu, ko naj bi roboti nadomeščali zlasti negovalni kader, četudi je predstavitev robotke Fride v UKC Maribor mišljena kot (»razbremeniti osebje v bolnišnici in dodati socialni stik, ki ga živo osebje ne zmore več,«) pomoč pri komunikaciji s pacientom. Osebni stiki med ljudmi so ključni za ohranjanje kakovosti življenja. Ljudje, zlasti v domovih starejših in bolnišnicah, so že zdaj močno osamljeni. Opozarjamo na upoštevanje osnovnih potreb starejših, na etičnost in premišljeno uvajanje robotov, saj si težko predstavljamo, da strokovno delo (razen enostavnih tehnicističnih postopkov) medčloveški odnos, posebej s starejšim in bolnim, zamenja stroj oziroma robot. Osamljenost je dokazano smrtna bolezen, torej vrsta nasilja, in ocenjujemo, da se bo z robotiko v zdravstvu (in kasneje verjetno v sociali) ta fenomen sodobnega časa še povečal.
Glede na zadnji neprijetni dogodek – posilstvo v enem od domov starejših, zahtevamo ničelno toleranco do vsakega nasilja tudi nad starejšimi, vključno s spolnim nasiljem; tako žrtev kot povzročitelja je treba obravnavati enako kot pri vseh drugih tovrstnih dejanjih, vključno s prepovedjo približevanja (odstranitvijo povzročitelja) in ustreznimi sankcijami. Prav tako zahtevamo, da se poskrbi za sistemske izboljšave na tem področju in zagotovi varnost vsem stanovalcem domov za starejše.
Na koncu opozarjamo še na neprimerno nagovarjanje oziroma poimenovanje starejše populacije. Vztrajamo na slovenskem izrazoslovju, ki smo ga oblikovali skupaj z jezikoslovci, tudi na Festivalu za tretje življenjsko obdobje lani, in ki je ustrezna in spoštljiva. Dogovorjeno je bilo, da se opuščajo izrazi starostnik, star, starec, senior.
V Srebrni niti želimo, da se nas ogovarja z besedami starejši ali starejša oseba, vse drugo razumemo kot žalitev oziroma neke vrste nasilja nad nami - starejšimi.