Zadnje dneve življenja lahko ugotovimo po značilnih spremembah v videzu in obnašanju bolnika, po simptomih bolezni ter po spremembah v laboratorijskih izvidih.
Spremembe, ki jih lahko opazimo so: - utrujenost in fizična oslabelost (težko ohranja budnost, vedno večji del dneva prespi),
- izguba apetita in telesne teže (v zadnjih dneh požiralni refleks popolnoma ugasne, zato bolnik ne je in ne pije več),
- oteženo gibanje (bolnik je vedno bolj vezan na posteljo, postaja odvisen od drugih),
- vedno pogostejši zapleti v poteku bolezni (okužbe, krvavitve, prebavne težave),
- značilne spremembe krvnih izvidov (krvni izvid je vedno slabši),
- bolnik se vse manj zanima za dogajanje okoli sebe (se umika, slabo komunicira),
- pojavijo se motnje v zaznavanju in mišljenju ter postopno upadanje zavedanja (bolnik - lahko postane zmeden v času in prostoru, oseb okrog sebe morda ne prepozna, pojavijo se lahko halucinacije),
- spremembe na koži (koža postaja vse bolj hladna, spremeni se barva, na koži se pojavijo lise, koža okrog nosu, ust in prstov pomodri),
- zmanjšano delovanje čutil (za sluh je značilno, da se obdrži najdlje od vseh petih čutov),
- spremembe v dihanju (dihanje se lahko upočasni, pojavijo se vmesna obdobja brez dihanja, zvok dihanja se lahko spremeni -piskajoče, hropeče dihanje),
- težave z odvajanjem urina in blata (pojavi se uhajanje urina in blata ali zastoj urina v mehurju, izločanje urina se zmanjša, urin postaja vedno temnejši, izločanje blata postane še bolj neredno in se proti koncu povsem ustavi).
Zelo pomembno je, da se z bolnikom pogovorimo, mu odpustimo in pozabimo na zamere. Največji cilj je bolniku omogočiti največjo možno udobje ter mirno in dostojno smrt. To dosežemo s tem, da obvladujemo bolečino in druge simptome, ki so moteči za bolnika.
Bolniku v tem obdobju prenehamo dajati nepotrebna zdravila in opravljati obremenjujoče preiskave. Ohranimo ključna zdravila za obvladovanje najpogostejših simptomov (bolečina, slabost, bruhanje, nemir, težko dihanje, hropenje, povišana telesna temperatura). Zaradi vedno težjega požiranja bolnika se lahko spremeni pot vnosa zdravil. Priporoča se vnos v podkožje, preko kože (obliži), preko sluznic (podjezična tableta, svečke v črevo).
Kako lahko svojci pomagamo bolnemu v zadnjih dnevih življenja? Svojci imamo v tem obdobju pomembno vlogo. Najbolj lahko pomagamo tako, da čim več sodelujemo pri bolnikovi oskrbi. Poskrbimo za mirno in tiho okolje brez naglice, za mirno glasbo in nevtralne vonjave, če je to bolniku všeč. Pomagajmo pri negovanju, obračanju, preoblačenju, masiranju ter nameščanju bolnika v udoben položaj. Če bolnik lahko požira, mu večkrat nudimo požirke tekočine in skrbite za vlažnost ustne sluznice ter ustnic. V domači oskrbi skrbimo za dajanje priporočenih zdravil. Ob bolniku se pogovarjajmo, kot da vas popolnoma sliši in razume, čeprav imamo vtis, da ne sliši in ne reagira na vaš glas. Oskrba osebe v zadnjih dneh življenja je zahtevna in lahko obremenilna. Prisotna so čustva, kot so jeza, žalost, strah, tesnoba ...
Vabljeni, da si pogledate spletno stran helenaestabraghi.wix.com/nega-in-pomoc-nadomu in facebook stran Žarek sreče nega in oskrba na domu.