Miselnost, da se izogibamo zdravnika in bolnic, dokler je to le mogoče, ni vedno najboljša rešitev. Upokojenci, ki nimajo večjih težav z zdravjem in zato ne obiskujejo svojega osebnega zdravnika, niso zdravstveno pregledani, nekateri vrsto let ne. Če bi tudi za upokojence uvedli obvezne zdravniške preglede, bi morda s tem lahko preprečili več bolezni, jih pravočasno odkrili, zdravljenje pa bi morda bilo cenejše, za pacienta pa uspešnejše.
Na ministrstvo za zdravje smo poslali nekaj vprašanj:
Zaposleni morajo opravljati obvezne zdravniške preglede pred nastopom službe in tudi tekom nje, vse do upokojitve. Kaj pa, ko človek zaključi svojo delavno dobo in gre v penzion? Ali ne bi bilo smiselno, da bi morali tudi upokojenci na redne kontrole k zdravniku? Ali bi se na tak način lahko marsikatera bolezen odkrila prej, se hitreje pozdravila, ali bi lahko ljudje, ki so v pokoju, z rednimi zdravniškimi pregledi na tak način znižali stroške, ki jih država nameni za zdravljenje? Zakaj so torej za delavce obvezni zdravniški pregledi, za upokojence pa ne?
Odgovorili so nam pristojni v Direktoratu za javno zdravje, ministrstva za zdravje:
Preventivni pregledi delavcev so namenjeni temu, da se z njimi ugotavlja ali je nek delavec zmožen za svoje delo, ali izpolnjuje oziroma še vedno izpolnjuje vse pogoje za opravljanje določenega dela in sledenju, ali določeno delo na določenem mestu po določenem času pomeni obremenitev za zdravje tega delavca. Preventivne preglede delavcev ureja Zakon o varnosti in zdravju pri delu ( UL RS 43/11) ter Pravilnik o preventivnih pregledih delavcev (UL RS 87/02).
V Sloveniji pa že potekajo tudi druge vrsta preventivnih pregledov, ki so namenjeni celotni populaciji v posameznem obdobju. Pri teh pregledih gre pravzaprav za presejanje, torej pregledovanje navidezno zdravih ljudi za določeno bolezen ali nevarnost, da ta bolezen nastane. Z njimi želimo ugotoviti nevarnostne dejavnike za določeno bolezen ali samo bolezen v začetni fazi. Za vse bolezni, za katere je presejanje upravičeno pa velja, da morajo biti v populaciji dovolj pogoste, da mora biti presejalna metoda preprosta, varna in dovolj zanesljiva, da se z njo odkrije večino oseb, ki so ali bi lahko v prihodnosti razvile to bolezen. Nujen pogoj za uvedbo presejanja pa je tudi, da mora obstajati zdravljenje za to bolezen, ki če je odkrita dovolj zgodaj, lahko bistveno zniža smrtnost in/ali izboljša kvaliteto življenja. Vsi prebivalci Slovenije imajo tako pravico do preventivnega varstva odraslih na področju bolezni srca in žilja na primarni ravni. Ti pregledi, ki jih opravlja izbrani zdravnik osebe vsako peto leto, so namenjeni moškim v starosti od 35 do 65 let in ženskam v starosti 45 do 70 let. Z njimi se odkriva nevarnostne dejavnike za kronične nenalezljive bolezni. Prav tako je vsem osebam v starosti 50 do 69 let namenjen program SVIT, s katerim se v starosti, ko je rak debelega črevesa in danke najpogostejši, poskuša ta rak odkriti v čim zgodnejši fazi.
Hkrati bi opozorili, da ima seveda vsaka oseba, ki pri sebi opazi neke simptome ali znake bolezni, svojega izbranega zdravnika, ki nato izpelje diagnostiko ter po potrebi osebo pošlje na dodatno obravnavo k specialistu.
Vse povedano pomeni, da oseba, ne glede na starost, ko zboli, ima svojega izbranega zdravnika, ki poskrbi za diagnostiko in zdravljenje. Hkrati pa imajo vse, tudi navidezno zdrave osebe, že od zgodnje odrasle dobe dostop do preventivnih pregledov, s katerimi se lahko ugotovi določene nevarnostne dejavnika, zaradi katerih bi lahko zbolele v prihodnosti. Osebo z ugotovljeno boleznijo se zdravi. Osebo, pri kateri so ugotovljeni nevarnostni dejavniki, pa se poskuša naučiti zdravega načina življenja z različnimi, na primarnem nivoju zdravstvenega varstva organiziranimi zdravstveno vzgojnimi vsebinami.