Cepljenje proti gripi je pomemben ukrep za preprečevanje in zmanjšanje obolevnosti, števila bolnišničnih zdravljenj in smrtnosti zaradi zapletov gripe. Zaščitna učinkovitost cepiva je odvisna od starosti in imunskega stanja cepljene osebe, ujemanja virusa, ki kroži v sezoni gripe s tistim, ki je vključen v cepivo. Za zdrave osebe stare manj kot 65 let je zaščitna učinkovitost cepiva 70% do 90%, če je ujemanje med sevom, ki kroži, in cepilnim sevom dobro. Pri starejših od 65 let se po cepljenju tveganje za bolnišnično zdravljenje zaradi pljučnice ali gripe v epidemičnem obdobju zmanjša za 30% do 70%.

Za odrasle osebe zadostuje en odmerek (0,5 ml) cepiva proti gripi v mišico nadlahti vsako leto.

Neželeni učinki po cepljenju so običajno blagi in prehodni. Bolečina na mestu vboda je najbolj pogost neželen učinek. Redkeje se pojavi rdečina in oteklina. Še bolj izjemna je povišana telesna temperatura, ki traja največ dva dni. Spremljajo jo bolečine po mišicah in splošno slabo počutje. Dvojno slepe študije, ki so vključevale placebo, niso
potrdile povečane pogostosti sistemskih simptomov in znakov kot so vročina, mialgija, utrujenost. Tudi nahod ni bil bolj pogost pri osebah cepljenih proti gripi v primerjavi s placebom. Zanesljiv neželeni učinek je le bolečina na mestu cepljenja s cepivom proti
gripi.

Cepljenje je kontraindicirano za osebe, ki so alergične na sestavine cepiva. Posebno velja opozoriti na jajčne beljakovine, ki ostanejo v cepivu v sledeh. Osebe, ki so alergične na jajca, se lahko desenzibilizirajo in nato cepijo.

S prijaznimi pozdravi.
Doc. dr. Irena Grmek Košnik,
dr. med.