Arhiv odgovorov Zastavi vprašanje Kdo odgovarja
Išči po vprašanjih ostalih uporabnikov in odgovorih naših priznanih strokovnjakov.
Področje
Iskalni niz
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
31.5.2018
Odgovarja:

Dedovanje premoženja agrarnih skupnosti

Pozdravljeni! Po dedku smo poklicani na obravnavo glede dedovanja deleža v agrarni skupnosti. Kot sem brala zakon, naj bi bil določen le en dedič, to je tisti, ki je član agrarne skupnosti, vsi ostali dediči, pa bi dobili svoj del izplačan v denarju. Kot sem slišala od drugih v našem kraju, določajo zelo nizke zneske, od 30 do 100 € na dediča. Zanima me, kakšna je sodna praksa, sta lahko izjemoma določena dva dediča (vsak 50 %), če sta popolnoma izenačena glede pogojev (sta oba člana agrarne skupnosti in se upravni odbor agrarne skupnosti izreče za oba)? Do sprejetja nove zakonodaje, mislim, da leta 2015, je bil nosilec imetja agrarne skupnosti dedek, ki pa je že davno pokojni. Njegova dediščina se formalno ni nikoli prenesla na kakšnega od otrok, sta bila pa dva od otrok vedno udeležena v agrarni skupnosti in ta dva bi se tudi potegovala za dediščino, če bi bila še živa, tako pa smo sedaj v igri vnuki. Lepo prosim za vaše mnenje. Martina

Dedovanje premoženja agrarnih skupnosti comment arrow
Spoštovani,

Zakon o agrarnih skupnostih določa pravilo enega dediča brez izjem. Slednje pomeni, da zapuščino deduje samo en dedič, ostali dediči iz zakonitega dednega reda, ki bi bili po splošnih pravilih o dedovanju poklicani k dedovanju, pa so upravičeni do nujnega deleža, kar predstavlja korekcijo pravilu enega dediča. V primeru, da je sicer več dedičev, daje zakon prednost soglasnemu dogovoru med dediči, če se dediči ne morejo dogovoriti kateri dedič naj deduje del zapuščine, ki spada v agrarno skupnost. V primeru, da se dediči ne morejo dogovoriti, deduje dedič, ki ima stalno prebivališče, na območju občine, kjer leži agrarna skupnost. Ob enakih pogojih ima prednost tisti dedič, ki ima stalno prebivališče v krajevni skupnost, kar je ožji kriterij od prejšnjega. Če pa kljub navedenim kriterijem dediča še vedno konkurirata, deduje dedič, ki je sorodnik iz bližnjega kolena. Če pa med dediči še vedno vladajo isti pogoji, deduje tisti dedič, ki ga izbere upravni odbor agrarne skupnosti.

Če pa noben od dedičev nima stalnega prebivališča na območju občine kjer leži agrarna skupnost, sodišče presoja pa kriterijih, ki se presojajo skupaj, torej deduje tisti dedič, ki izpolnjuje več kriterijev istočasno. Kriteriji so slednji: oddaljenost stalnega prebivališča od občine, kjer leži agrarna skupnost, dejstvo da je dedič prevzemnik zaščitene kmetije, usposobljenost za opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti ter mnenje upravnega odbora agrarne skupnosti.

S spoštovanjem,

Janja Cigoj

Mag. prava
Prejšna stran
1
2
3
...
Naslednja stran
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Starejše novice:
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Barbara Bizovičar

Barbara Bizovičar
popotnica


"Sklenila sem, da ne bom več sanjala o življenju, ampak svoje sanje živela!"

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2024 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.