Ampak pri tem ne mislim »odraslih« ravno preko meje 18. leta, temveč gospe in gospode, ki so že v zasluženi penziji. V redkih primerih imajo nekateri celo delne proteze.
Delež odraslih pacientov narašča in tako je že približno vsak peti pacient odrasla oseba.
Zobje se premikajo skozi celotno življenje. Tudi sami od sebe; recimo ko izgubimo kakšen zob se sosednji zobje sčasoma lahko sami od sebe nagnejo v vrzel. Tudi zgornji ali spodnji sosed izgubljenega zoba, zob antagonist iz sosednje čeljusti, začenja premik v prazen prostor. Prav tako marsikdo opaža, da se sekalci, sprednji zobje, najbolj vidni ob nasmehu, vedno bolj gnetejo in rotirajo. Marsikdo ima občutek, da so za to krive osmice, ki naj bi izraščale in potiskale vse ostale zobe naprej. To ne drži. Osmice nimajo nič pri tem in njihova odstranitev ne bi prav nič pomagala pri ravnanju sprednjih zob.
Starost in zaključek rasti čeljusti torej nista ovira za premike zob. Najstarejša pacientka, ki jo poznam je imela preko 90 let.
Kakšni so pravzaprav najbolj pogosti razlogi, da odrasli nosijo zobni aparat?
Poglavitni razlog za začetek ortodontske obravnave odraslih je želja po izboljšani estetiki. Večinoma ljudje največ pozornosti namenjajo postavitvi sprednjih zob, ker so ti najbolj vidni. Igrajo pomembno vlogo v socialnih stikih in dokazano vplivajo na samopodobo in samozavest. Tudi kadar so pridruženi funkcionalni neestetski problemi, kot so recimo težave pri žvečenju, manjkajoč zob kje daleč zadaj …, je estetika vseeno eden od želenih končnih rezultatov.
V želji po lepem in privlačnem nasmehu si nekateri ljudje dajo obrusiti zobe in obleči s prevlekami ali keramičnimi luskami. Dostikrat je ortodontija lahko alternativa estetskim posegom, ki so invazivni in nepovratno spremenijo naravno obliko zoba z brušenjem. Že sama sprememba postavitve zob lahko bistveno spremeni videz nasmeha. Potrebno je upoštevanje razmerij, ki jih je določila narava in malce umetniškega poigravanja s postavitvijo robov zob, linije dlesni in ustnic.
Ortodont dostikrat pomaga zobozdravniku pri lažji oskrbi zob tako, da postavi zobe na mesto, kjer zobozdravnik lažje naredi recimo mostiček ali krono. Temu pravimo predprotetična priprava, saj ortodont pripravi prostor in prilagodi položaj zob tako, da zobozdravniku močno olajša delo.
Včasih pa ortodont vzame delo zobozdravniku. Tam, kjer bi zobozdravnik navadno manjkajoči zob nadomestil z mostičkom ali morda titanijevim aparatom, lahko ortodont zapre prostor. Zapiranje vrzeli z lastnim zobom prihrani brušenje zdravih zob, ki bi nosili mostiček ali pa operativni poseg za implantat. V ustih tako ni protetičnih nadomestkov ampak samo naravni zobje.
Kadar so zobje nagneteni in zarotirani, je lahko oteženo natančno ščetkanje in nitkanje. Postavitev zob v lepo urejeno vrsto omogoča lažje čiščenje zob. Seveda pa se moramo zavedati, da retencijske žičke lahko prav tako povzročajo preglavice kot je recimo oteženo nitkanje.
Z leti se stanje v ustih spreminja: kakšen zob izpade, kakšnega pojejo črvi, eden poči ob ugrizu v trdo olivno koščico, spet drugega mora izpuliti zobozdravnik … in temu se ugriz stalno prilagaja. Zobozdravnik pomaga pri ohranjanju zdravja zob in obzobnih tkiv. Včasih lahko pride do takih sprememb, da jim sam ni več kos in bi moral sprejemati velike kompromise. Tu zopet lahko pomaga ortodont, ki rehabilitira grizno funkcijo in vzpostavi stabilnost ugriza. Tudi kadar je v ustih že proteza, mostički ali podobni protetični nadomestki.
Vas zanima več? Kliknite tukaj in tukaj.