130 ni več »v redu«
Še pred nekaj leti je marsikateri zdravnik zamahnil z roko, če je merilnik pokazal 135 ali 140 in ste se počutili dobro. Danes vemo, da je to napačno razumevanje. Obsežna raziskava SPRINT, v katero je bilo vključenih več kot devet tisoč ljudi z višjim krvnim tlakom, je pokazala zelo jasno sliko: krvni pritisk, ki je redno nad 130, ni »malo povišan«, ampak predstavlja resno tveganje za zdravje.
Pozor: pri tlaku nad 130 se tveganje:
- za hude srčne zaplete poveča za 26 odstotkov,
- za možgansko kap poveča za kar 33 odstotkov,
- za srčni infarkt skoči za 43 odstotkov,
- za srčno popuščanje se poveča za 38 odstotkov,
- verjetnost, da boste umrli zaradi srčno-žilnih bolezni ali drugih posledic visokega tlaka, pa naraste za 27 odstotkov.
Vse to pri številki, ki jo je marsikdo še včeraj imel za »skoraj normalno«.
Raziskovalci so primerjali skupino ljudi, pri katerih so tlak znižali bolj odločno, z drugo skupino, pri kateri so sledili starejšim, bolj ohlapnim priporočilom. Razlika je bila tako velika, da so opazovanje celo predčasno končali, da ne bi ogrožali kontrolne skupine – tisti z bolje znižanim tlakom so imeli namreč bistveno manj infarktov, manj srčnega popuščanja in manj smrti.
Foto: Freepik
Koliko lahko naredimo sami – brez tablet
Visok pritisk se skoraj vedno zdravi z zdravili, a to ni edino orožje. Zelo pomembno je, da človek sam vzame krmilo v roke. Ena najmočnejših »zdravilnih tablet«, ki jih imamo brez recepta, je izguba odvečnih kilogramov.
Podatek, ki preseneti tudi mnoge zdravnike, je zelo preprost: za vsak izgubljen kilogram se krvni pritisk v povprečju zniža za 1 mmHg. To se na prvi pogled ne sliši veliko. Toda če nekdo s prekomerno težo shujša za 10 ali 15 kilogramov, se tlak lahko zniža za 10 do 15 enot – in to brez dodatne tablete.
Še bolj dramatičen je učinek, ko tlak znižamo za okoli 20 enot. Takrat se tveganje za srčni infarkt ali možgansko kap prepolovi. To pomeni, da vsak sprehod, vsaka manjša porcija, vsaka zamenjava sladke pijače z vodo dolgoročno dobesedno prišteva leta življenju.
Foto: Freepik
Kaj se v resnici dogaja v telesu
Visok krvni tlak je nevaren prav zato, ker je tih. Ne boli, ne šumi in ne opozarja – pogosto se pokaže šele kot infarkt, možganska kap ali nenadna odpoved srca. Medtem ko vi živite naprej, pritisk stalno pritiska na stene žil, jih drobno poškoduje in odebeljuje. Žile postajajo toge, srce mora črpati vedno močneje, da kri sploh pride do vseh organov.
V žilah se hitreje nabirajo maščobne obloge, ki jih poznamo kot holesterol. Če pride do zamašitve, se to lahko pokaže kot možganska kap. Ledvice, ki so občutljive na vsak pritisk, počasi izgubljajo svojo filtrirno moč. Vse to se dogaja tiho, brez dramatičnih opozoril.
Zato strokovnjaki danes poudarjajo, da bi moral vsak odrasel, zlasti pa vsi po 40. in 50. letu, svoj tlak poznati enako dobro, kot pozna svojo številko čevljev.
Preberite tudi: Zakaj nekateri doživijo 100 let in več? Kako se organizem stoletnikov razlikuje od ostalih?
Hrana, gibanje in mirna glava: tlak pada tudi brez recepta
Rešitev ni samo v zdravilih. Krvni pritisk se pogosto začne dvigovati zaradi kombinacije slabe prehrane, premalo gibanja, stresa, pomanjkanja spanja in genetike. Na vse, razen na zadnjo, lahko vplivamo.
Veliko naredimo že, če zmanjšamo sol v prehrani. Slani prigrizki, konzervirana hrana, predpripravljene omake in hitra hrana so skriti rudnik soli, ki dviguje pritisk, še preden sploh dodamo sol iz solnice. Če jih zamenjamo z doma pripravljenimi obroki, kjer damo več poudarka zelenjavi, polnozrnatim žitom, stročnicam, ribam in oljčnemu olju, bo to dolgoročno občutil tudi merilnik.
Foto: Freepik
Pomembno vlogo ima gibanje. Ni treba v fitnes petkrat na teden – dovolj je že, da vsaj pol ure na dan hodimo v hitrejšem tempu, gremo po stopnicah namesto z dvigalom, se večkrat odpravimo peš ali s kolesom. Telo takšno redno aktivnost “prevede” v nižji pritisk, boljši holesterol in manj maščobe okoli pasu.
Preberite tudi: Hoja nas krepi in preprečuje številne zdravstvene težave
Pritisk dviguje tudi kronični stres. Preveč dela, stalna zaskrbljenost, pomanjkanje spanja – vse to telo dojema kot nevarnost in dviguje pritisk, kot da bi bili ves čas v stanju »boj ali beg«. Kadar si vzamemo čas za počitek, sprehod v naravi, globoko dihanje ali kateri koli način sproščanja, ne »razvajamo« le duše, temveč dobesedno spuščamo pritisk.
Alkohol in kajenje sta zgodbi zase. Alkohol v večjih količinah dviguje pritisk, cigarete pa dodatno poškodujejo žile. Vsaka omejitev ali opustitev bo tlak pomaknila v bolj varno območje.
Kdaj je čas, da obiščemo zdravnika
Če doma ali v lekarni večkrat izmerimo vrednosti nad 130, ni razloga za paniko, je pa razlog za resnost. Najprej je dobro nekaj tednov redno meriti tlak, zapisovati rezultate in poskusiti z omenjenimi spremembami življenjskega sloga.
Če se tlak še vedno vztrajno drži nad 130, je čas za pogovor z zdravnikom. Pri ljudeh z dodatnimi dejavniki tveganja – sladkorno boleznijo, holesterolom, prekomerno težo, družinsko anamnezo infarkta ali kapi – bo zdravnik pogosto predlagal tudi zdravila. Sodobna terapija je učinkovita in relativno varna, a najboljše rezultate doseže, ko se združi z aktivnim sodelovanjem človeka, ki je pripravljen nekaj spremeniti.
Preberite tudi: Nasveti: Kako okrepiti srce
Revolucija, ki se začne doma
Revolucija pri krvnem tlaku ne bo prišla z novim čudežnim zdravilom, ampak le iz kombinacije znanosti in vsakdanjih odločitev. Znanost nam je jasno povedala: že pritisk nad 130 pomeni občutno več infarktov, srčnega popuščanja in smrti. Istočasno pa vemo, da vsak izgubljen kilogram, vsaka manjša porcija soli in vsak dodatni sprehod tlak potisne za stopničko nižje.
Merilnik tlaka naj tako ne bo samo naprava na polici, ampak majhen alarm, ki nam lahko pravočasno reši življenje. Kako glasno ga bomo slišali – in ali bomo nanj odreagirali – pa je v veliki meri v naših rokah.