Leta 2016 so bile banke pri višanju stroškov poslovanja z bančnim računom bolj zmerne kot v preteklih letih, kljub temu pa so nekatere od njih občutno podražile svoje storitve. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so v okviru rednega spremljanja nadomestil za najpogosteje uporabljane plačilne storitve od januarja 2016 do januarja 2017 zabeležili 21 podražitev. Številka je občutno nižja kot v letih 2014 in 2015, ko so zabeležili 39 oziroma 81 podražitev. Za razliko od prejšnjih let pa letos niso zabeležili nobene pocenitve.
Dražila je dobra polovica bank
Svoje storitve je letos dražilo 8 od 14 bank pri nas. Največ - pet nadomestil - so podražili pri NLB, ki ji sledijo Banka Sparkasse s štirimi, Banka Koper s tremi, Deželna banka Slovenije, Nova KBM z dvema in SKB s podražitvijo enega nadomestila. Največjo podražitev smo zabeležili pri Deželni banki Slovenije, ki je nadomestilo za plačilo položnice na bančnem okencu dvignila za 26 odstotkov. Banke so sicer najbolj dražile letne članarine za kartico z odloženim plačilom: Banka Koper za 21 odstotkov, Sberbank za 20 odstotkov in Nova KBM za 14 odstotkov. Pri slednji smo visok, 13 odstotni dvig nadomestila zabeležili še pri direktni obremenitvi. Ostale podražitve so bile nižje od desetih odstotkov. Tri banke so tudi začele zaračunavati prej brezplačne dvige na bankomatih drugih banke: Deželna banka Slovenije, UniCredit banka (prej so bili prvi trije dvigi brezplačni) in pa Sberbank, kjer komitenti zdaj plačajo nadomestilo od 4. mesečnega dviga dalje. Brezplačen dvig gotovine na bankomatu druge banke je tako na voljo le še komitentom štirih bank: BKS, Delavske hranilnice, Primorske hranilnice Vipava in Banke Sparkasse.
Najbolj dražili pri Deželni Banki Slovenije in Unicredit
Preverili so tudi, za koliko so se zaradi podražitev posameznih nadomestil med januarjem 2016 in januarjem 2017 spremenili skupni stroški poslovanja z bančnim računom. V povprečju je poslovanje za tipičnega potrošnika, ki posluje na bančnem okencu, za okrog 3,3 odstotka dražje kot leto prej, za 4 odstotke pa za potrošnika, ki posluje s spletno banko. Najbolj se je košarica najbolj uporabljanih storitev podražila za komitente Deželne banke Slovenija in sicer za skoraj 30 odstotkov za tiste, ki poslujejo na bančnih okencih ter za 20 odstotkov za uporabnike spletne banke. Podražitve poslovanja bodo močneje občutili tudi komitenti Unicredit banke, za 11 odstotkov uporabniki bančnih okenc in za 21 odstotkov spletni uporabniki. Košarice ostalih bank, ki so v zadnjih 12 mesecih dvignile cene svojih storitev, so dražje za manj kot 5 odstotkov. Nespremenjeni ostajajo skupni stroški poslovanja za komitente Abanke, Addiko Bank, BKS Bank, Delavske hranilnice, Gorenjske banke in Hranilnice Lon.
Poslovanje še vedno najugodnejše pri Delavski hranilnici
Posledica razlik pri podražitvah so veliki prihranki, ki se potrošnikom obetajo v primeru zamenjave banke. Ti so posebej visoki za potrošnike, ki poslujejo na bančnem okencu, saj za klasične bančne račune (brez upoštevanja bančnih paketov) lahko znašajo do 192,46 evra. Najmanj bodo potrošniki za bančni račun odšteli pri Delavski hranilnici – le 50,54 evra na letni ravni, relativno ugodno pa lahko poslujejo še pri Primorski hranilnici Vipava 86,32 evra in 121,26 evra pri Hranilnici Lon. Kar polovica bank pa bo potrošnikom na letni ravni zaračunala več kot 200 evrov. Najdražje med njimi so pri stroških klasičnih računov tudi letos Sberbank, Nova KBM in Addiko Bank.
Visoki pa so tudi možni prihranki za uporabnike spletne banke, saj ti za potrošnika, ki zamenja svoj klasični bančni račun za najugodnejšo ponudbo na trgu, znašajo do 72,26 evra. Tudi tukaj je najugodnejša Delavska hranilnica, kjer tipični potrošnik na letni ravni odšteje 48,14 evra. Paket Banke Sberbank `Direkt račun´ in Primorska hranilnica Vipava sta le nekoliko dražja, letni strošek pri prvi znaša 51,36 evra, pri drugi pa 53,92 evra. Najdražje pri stroških klasičnih računov so Banka Koper, Nova KBM in NLB, pri katerih boste morali letno odšteti več kot 115 evrov.
Še več informacij boste dobili tukaj.