Medtem, ko so kužki kot razigrani otroci, ki komaj čakajo, da prinesejo žogo, veljajo muce za dostojanstvene in samosvoje sostanovalke. Kljub razlikam in ne vedno največji medsebojni ljubezni pa se oboji strinjajo o naslednjem: ljudje jih znamo pošteno razjeziti. Veste, katera so tista obnašanja, ob katerih naši hišni ljubljenčki najbolj »zavijejo« z očmi?
Govorite eno, s telesom kažete drugo
Komunikacija z ljudmi je za hišne ljubljenčke večkrat precejšnja zmeda. Ljudje namreč uporabljamo verbalno komunikacijo (besede), živali pa se sporazumevajo s telesno govorico in so pozorne na ton glasu ter na izraz na obrazu. Ljudje jim z besedami sporočamo eno, s telesom pa nekaj drugega, pojasnjuje živalska psihologinja Debra Horwitz. Primer: Vaš kuža laja in skače na obiskovalce. Vi ga zgrabite za ovratnico, ga trdno držite in mu medtem ukazujete, naj preneha. Ker ste nervozni vi, je nervozen tudi on, in visok ton glasu njegovo vznemirjenje samo še poveča. Z besedami mu sporočate, naj se umiri, s telesom in tonom glasu pa ravno nasprotno.
Gledanje v oči
Ljudje se med pogovorom gledamo v oči, živali pa tega ne marajo. Očesni kontakt razumejo kot izzivanje in/ali grožnjo. Reakcija je temu primerna: renčanje, praskanje, grizenje, beg… Namesto v oči jih glejte v smrček ali kam drugam.
Nejasne meje
Kužki in mucki imajo podobne zahteve kot majhen otrok: vedeti morajo, kakšna so pravila. Potrebujejo natančne, konsistentne meje (ne enkrat tako, drugič drugače), ki se lahko od enega do drugega družinskega člana malo spreminjajo. Kuža natančno ve, kdo mu dovoli zlesti na posteljo in kdo ne. Če nečesa ne sme, naj to velja za vedno. Nikakor pa ne razume, da lahko po vas skače in vas »objema«, ko ste v trenerki, takrat, ko ste pažnje oblečeni, pa ne. Če so pravila nekonsistentna, je žival pod stresom, saj jo grajate zaradi nečesa, česar ne razume. Živali pod stresom imajo lahko motnje spanja, so razdražljive, se skrivajo, pretirano lajajo ali cvilijo za vsako malenkost…. Hišni ljubljenčki tudi enako kot otroci poskušajo premikati meje sebi v prid.
Razpuščeni vnuki
Če kuža ali muc nista z otroci od majhnega, jih lahko razumeta kot vir neželenega vznemirjenja ali nelagodja. Majhni otroci pritečejo do njih v višini oči, jih zgrabijo, kot to najmanj pričakujejo in so hitro pregrobi. Kuža, ki igre s človeškim mladičem ni navajen, nad malčki v svoji bližini ni navdušen. Otroci tudi zelo radi zgrabijo majhne živali in jih prenašajo naokoli. »Otroci so glasni in nepredvidljivi. Uporabljajo »napačno« telesno govorico. Kuža se lahko prestraši ali se počuti napadenega, umakniti pa se ne more,« pojasnjuje živalska psihologinja Debra Horwitz, in nadaljuje: »Živali si zaslužijo, da z njimi ravnamo prijazno in nežno ter da imajo možnost reči: »Ne zdaj, prosim, pusti me pri miru.«
Prekratek povodec
Kuža ne vidi tako dobro, kot mi. Svet spoznava in se uči o njem s pomočjo voha. Vonji ga tudi stimulirajo za aktivnosti. Če ga imamo ves čas na kratkem povodcu, je pri spoznavanju okolice zelo omejen. In nesrečen. Zato ga na sprehodu dajte na dolgi povodec in mu omogočite, da smrček pritisne k tlom ter uživa v raziskovanju.
Umazano mačje stranišče
Glavni vzrok za nečistočo hišnih mačk, teh zapriseženih ljubiteljic čistoče, je umazano stranišče. Muca odlično voha in se potrudi najti čist kotiček, kjer bo opravila potrebo. Mačje stranišče je potrebno očistiti vsak dan, dvakrat na teden pa zamenjati ves pesek. Vsaka muca potrebuje svoje stranišče. Če ena muca dominira drugo, poskrbite, da bosta njuni stranišči v ločenih prostorih.
Povzeto po: Aga.com