Danes je poln življenja in energije. Prisluhnite njegovi življenjski zgodbi...
Kako ste, g. Janko? Kako preživljate te prve pomladanske dni? Se veselite sonca, toplote, dolgih sončni dni ...?
Zelo se veselim teh pomladni dni, sonca in vsega lepega, kar paše poleg. Bratranec ima kmetijo, prve tople dni vsi nestrpno in z navdušenjem čakamo prve lastovice, takrat vemo, da je pomlad zares prišla.
Kakšno je bilo vaše življenje pred presaditvijo srca?
Pred presaditvijo je bilo moje življenje aktivno, opravljal sem svoj poklic – poklic natakarja, občasno sem hodil v hribe, kolesaril in rolal. Ogromno sem bral, če seveda to šteje k aktivnostim, ki jih počnem še danes. Če zaključim: živel sem življenje povprečnega moškega mojih let. Tako se mi zdi. Še nekaj: vedel sem, da so nekje nekomu presadili srce, ampak to je bilo od mene in mojih mislih tako oddaljeno kot planet Pluton, tisti, ki potuje zadnji v našem osončju.
Leta 2017 pa se je začelo povsem spreminjati vaše življenje, nenadoma so se začele pojavljati težave s srcem, ki so se stopnjevale. Leta 2018 so vam nato presadili srce. Lahko z nami delite, kako se je vse skupaj začelo?
Ko zdaj gledam nazaj, je bil to čas, ki me je spreminjal, čas, ko sem občutil, da je meja med življenjem in smrtjo zelo tanka. Srce je pešalo, počasi, ampak vztrajno, vsak dan sem to občutil, teža dneva je bila vedno težja. Da povem zelo preprosto, občutek sem imel, da na svojih plečih nosim težo vsega sveta, dobesedno, tako slab sem bil. Srce so mi presadili leta 2018 in od takrat se je moje življenje spremenilo navzgor, na bolje, na čudovito.
Kako ste doživeli to tanko mejo med življenjem in smrtjo?
To mejo, med življenjem in smrtjo, sem doživljal in živel zelo trdno. Zavedal sem se, da je smrt zelo blizu.
PREBERITE TUDI: Vida Žabot: "Še bolj šokantna razodetja nas čakajo."
Kako bi primerjali svoje življenje pred presaditvijo srca in po njej?
Na to vprašanje lahko odgovorim tako: vse je enako, kot je bilo, in nič ni enako. Včasih kdo reče, ne razumem, pa odgovorim, tudi jaz ne razumem. Bolj ljubim življenje, vsak dan znova, vsak dan je zame kot blagoslov, in to tudi delim. Vsakemu, ki se mi potoži, izpove, povem, da je življenje čudovito in enkratno in da ga je treba ljubiti v vsakem trenutku, v tem trenutku, ker naslednjega mogoče več ne bo. Misel, da me enkrat več ne bo, mi daje mir in veselje do življenja.
Ali kdaj začutite osebo, od katere ste prejeli srce?
Včasih, tako na trenutek, me objame kakšna misel, občutek, ko rečem, Jankec, to pa ni tvoje. Zanimivo je, da sem po presaditvi, takoj, ko sem prišel domov, začel kuhati marmelado. Tega nisem prej nikoli počel, zdaj je to zame prava strast.
Kako danes poteka vaš dan?
Vstajam pet do petih, aktivno kuhanje, sprehodi našega psička Merlina, in branje knjig, veliko knjižnico imam, tako da je dan vedno prekratek.
Ali se vam je močno spremenil pogled na življenje?
Drži, pogled na življenje se človeku po tem spremeni. Najdeš več miru in hvaležnosti, a če bolj pogledam vase, sem bvil vedno hvaležen za vse dobro in lepo.
Verjamete v usodo, in da je vse v življenju z namenom, ali bolj verjamete v naključja?
Na življenje gledam zelo trdno in realno. Včasih kdo reče, da nam življenje naloži točno toliko, koliko lahko prenesemo. Meni je bila dana izkušnja trpljenja, in vesel sem za to izkušnjo, nikomur pa je ne privoščim.
Ste skozi izkušnjo presaditve srca začutili pristnost neke "višje sile"?
O višjih silah ne morem govoriti, nisem imel tega občutka. Tudi, če me kdaj kaj takega za hip objame, je to zelo nezaznavno, malo in hipno.
Kakšen bi bil svet po vaši meri skozi vaše oči danes?
Srčen bi bil in miren. Svet bi vodili modri in pametni ljudje, ljudje s karizmo in brez fige v žepu. Mnogim je lažje reševati svet kot sebe. Ohranimo sebe v dobrem duhu, v sožitju z vsemi okrog sebe, s tem pa bomo naredili največ, da bo svet čisto malo po naši meri, in meri tistih, ki jih imamo radi. Če to naredi vsak od nas, se nam ni treba bati za bodočnost naših otrok, in njihovih otrok. Pri sebi začnimo.
PREBERITE TUDI: Ksenija Benedetti: Lahko bi bila tudi samska, brez težav. S tem ni prav nič narobe.