Stanovanjski problem je rešen, na računu je nekaj prihrankov, otroci odrasejo in grejo svojo pot. Ko naj bi se pričelo lepo in varno obdobje, pa se tudi marsikateri zakonec odloči, da bo šel po svoje.
Po statističnih podatkih Republike Slovenije je pri nas največ ločitev zabeleženih v letu 2012, v starosti od 45 do 64 let.
Največ se ločujejo v obalno-kraški regiji
1. januarja 2012 je bilo največ samskih prebivalcev v koroški statistični regiji, za več kot dve petini; v goriški regiji pa je bilo takšnih za malo več kot tretjino. V zasavski in pomurski regiji je bil vsak 10. prebivalec vdovec, v obalno-kraški regiji pa je bil vsak 13. razvezan.
Podatki o zakonskem stanu se glede na spol razlikujejo: poročene ženske so prevladovale med ženskami v starosti od 37 do 71 let (bilo jih je več kot polovico), poročeni moški pa so bili v absolutni večini med moškimi v starosti od 41 do 89 let. Med prebivalci, starimi 85 ali več let, so pri ženskah izrazito prevladovale vdove (75 %), pri moških pa je bilo največ poročenih (55 %), so zapisali na spletni strani Statističnega urada RS.
| Starost |
Število preb. |
Samski % |
Poročeni % |
Ovdoveli % |
Razvezani % |
| 40-44 |
147.774 |
34,3 |
57,3 |
0,7 |
7,8 |
| 45-49 |
157.536 |
24,3 |
63,8 |
1,6 |
10,3 |
| 50-54 |
152.564 |
17,1 |
68,2 |
3,2 |
11,6 |
| 55-59 |
153.587 |
12,7 |
69,2 |
5,7 |
12,4 |
| 60-64 |
129.476 |
9,3 |
69,8 |
9,4 |
11,5 |
| 65-69 |
94.670 |
7,0 |
67,7 |
16,1 |
9,2 |
| 70-74 |
87.976 |
6,5 |
61,4 |
24,9 |
7,2 |
| 75-79 |
73.289 |
6,0 |
50,8 |
37,2 |
6,0 |
| 80-84 |
52.696 |
6,9 |
36,4 |
51,0 |
5,6 |
| 85-89 |
27.069 |
8,4 |
21,9 |
64,4 |
5,3 |
Prebivalstvo po starostnih skupinah in zakonskem stanu, Slovenija, 1. januar 2012 (Vir: Statistični urad RS, celotno tabelo najdete TUKAJ.)
Sedaj je čas zame …
"Zdi se nam čudno, da se ljudje po dvajsetih in tridesetih letih skupnega življenja odločijo, da želijo sami nadaljevati pot. Še posebno, ker starost prinese bolezen, nemoč, osamljenost ... in takrat potrebujemo nekoga ob sebi," meni specialistka zakonske in družinske terapije Renata J. Roban.
"Iz terapevtske prakse lahko povem, da so te odločitve običajno oblikovane, dozorele in dokončne. Pogosti stavki so:"Veste, jaz vsa ta leta sploh nisem živel, šele sedaj vem, kaj je življenje," ali "Nisem mogla več dihati, vem, da bi me zadušilo, če bi ostala ..."
Njihovi odrasli otroci so zmedeni, ne vedo, kaj se dogaja, kako naj razložijo svojim otrokom , zakaj "babi in dedi" ne živita več skupaj. Prazniki in družinska slavja niso več taki kot prej, veliko je zamer in zmede tudi pri ostalih sorodnikih."
Kaj se dogaja? Nekateri gredo iskat srečo, ki jim "pripada" , postanejo bolj ustvarjalni, potujejo, tkejo nova prijateljstva, nekateri zaživijo z novim partnerjem, spet drugi želijo samo mir in občutek svobode. Taka dejanja so običajno posledica dolgotrajnega notranjega procesa. Posameznik pride v stik z nenaslovljeno bolečino zavrnitve in prične poglobljeno vrednotiti dogodke iz preteklosti. Pojavijo se stavki: "Sem res vreden samo toliko?", "Kako sem lahko to dopustila?", "Pravico imam biti srečna.","Nikomur nisem nič dolžen, otroci so preskrbljeni, zdaj je čas zame." …, ki so mešanica jeze, žalosti in razočaranja. Nekateri pričnejo glasno očitati partnerju, da jih ni nikoli v resnici "slišal" in spoštoval, da je ves čas mislil le nase. Moški pogosto očitajo partnerkam, da so pozabile nanje, ko so se rodili otroci. Pri nekaterih pa prebujena bolečina in zamera "zamrzneta" vsako željo po pogovoru. V najboljšem primeru partner, ki ostane sliši: "Kaj se čudiš, saj sem ti vse življenje govoril(a) pa me nisi slišal(a).",je zaključila Robanova.