Ni še minil en mesec, ko je umrla naša znanka, ki smo jo imeli vsi zelo radi. Stara je bila okrog šestdeset let, delala je sicer kot snažilka, po svoji življenjski modrosti pa je prekašala marsikoga z doktoratom. Vedno je bila nasmejana in bil je pravi užitek pogovarjati se z njo. Večkrat je rekla, da si zelo želi umreti na hitro. In to se je v resnici zgodilo. Vse je bilo čisto nepričakovano. Zdaj jo vsi pogrešamo, nas pa tolaži zavest, da je umrla tako, kot si je želela. Za svojce in za sodelavce je takšna povsem nepričakovana smrt gotovo nekaj hudega in se težko s tem sprijaznijo. Izgubili so človeka, pa še tako prijaznega povrhu. Takšne stvari se vedno znova dogajajo. Vsaj pri tej gospe nam je v veliko tolažbo lahko dejstvo, da je umrla tako, kot si je vedno želela. In prijazna, kot je vedno bila, bo ostala med nami kot nekdo, ki zna življenje jemati tako pozitivno in veselo, da se mu nazadnje izpolni celo želja, kako bo umrl.
Zdravnica, publicistka, predavateljica in prevajalka Metka Klevišar kljub upokojitvi še dandanes ostaja aktivna, pomaga ljudem, se z njimi pogovarja in odgovarja na najtežja življenjska vprašanja. Pravi, da bi se o smrti morali bolj pogosto pogovarjati.
Več boste našli tukaj.