Na področju varovanja pravic otrok se v zadnjih letih v Evropi vse bolj izpostavlja pomen participacije otrok, kjer države priznavajo vlogo in pomen sodelovanja otrok na vseh zadnje pomembnih področjih.
Teden otroka, ki poteka med 7. in 13. oktobrom, tudi v letošnjem letu zaznamujejo različne okrogle mize, konference, izobraževalne delavnice ter prostočasne in razvedrilne aktivnosti po vsej Sloveniji, ki so posebej usmerjene na otroke in mladino. Nacionalni koordinator aktivnosti je Zveza prijateljev mladine Slovenije, ki program vsako leto tudi tematsko opredeli. Letošnja tema so otrokove pravice. Varovanje pravic otrok je bilo osnovno vodilo tudi pri pripravi Družinskega zakonika, ki otroka postavlja v ospredje tako pri definiciji družine kot pri vseh ukrepih za izboljšanje pravnega varstva njihovih pravic. S tem se v največji meri zagotavlja uresničitev določb Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah. Pri pripravi Programa za otroke so bili otroci iz cele Slovenije že vključeni v posvetovanja glede vsebin, ki so zanje pomembne. Še večja participacija otrok pri oblikovanju politik in ukrepov za večjo blaginjo otrok pa ostaja pomemben izziv za razvoj področja tudi v prihodnje, poudarjajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Resolucija o družinski politiki in Program za otroke
Za zasledovanje največje blaginje otrok ter varstva otrokovih pravic so pomembni tudi strateški dokumenti, ki prispevajo k uresničevanju posamičnih politik na področju otrokovih pravic. Krovni medresorski dokument na področju družinske politike je Resolucija o družinski politiki 2018-2028 "Vsem družinam prijazna družba", posebej za otroke pa je v pripravi tudi Program za otroke, ki bo blaginjo otrok preko medresorskih programov in ukrepov zasledoval na vseh pomembnih področjih življenja otrok, predvideva pa tudi konkretne ukrepe za spremljanje položaja otrok v Sloveniji.
Pri nas kakovost življenja otrok spremljamo na dva načina
V Sloveniji se kakovost življenja otrok spremlja na dva načina. Vsakih 10 let se izvede situacijska analiza o položaju otrok, ki vključuje analize njihovega položaja, trendov in napredka. Drugi način spremljanja poteka preko kazalnikov, iz katerih je bil oblikovan indeks blaginje otrok (IBO), ki predstavlja skupno mero povprečnih vrednosti sedmih področij blaginje otrok: materialna blaginja, zdravje in varnost, vedenja in tveganja, izobraževanje, nastanitev in okolje, družinski in vrstniški odnosi ter subjektivna ocena blaginje, še poudarja ministrstvo.