Preležanine: Zakaj se pojavijo in kako jih zdravimo?

Mnogo ležečih in sedečih bolnikov je v nevarnosti, da jim na delih telesa, kjer se sila težnosti prenaša na podlago nastane preležanina. Kako negujemo bolnika, da jih preprečimo in kaj storimo, če te nastanejo?
	Preležanine nastanejo, ko bolnik postane nepokreten. (foto: freepik.com)
Preležanine nastanejo, ko bolnik postane nepokreten. (foto: freepik.com)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Preležanina je poškodba tkiva, ki nastane zaradi nekroze. Gre za okvaro, ki je posledica zmanjšane prekrvavljenosti tkiva in mehanične okvare celic, ki ju povzroči dolgotrajni pritisk ali delovanje strižne sile na tkivo.

Zdrav človek ne more biti izpostavljen preležaninam, saj tudi v spanju spontano naredi več sto večjih ali manjših gibov. Drugače pa je pri bolnem ali poškodovanem bolniku, ki ne zazna neugodja ali pa ne more spremeniti lege.

Katere točke na telesu so najbolj izpostavljene?
To so predvsem deli, kjer kost pokriva le vezno tkivo ali celo samo koža.

V nevarnosti zaradi nastanka preležanin so:
- nezavestni bolniki, ker ne zaznajo pritiska;
- bolniki s paralizo (popolno ohromelostjo) ali parezo (delno ohromelostjo), ki zaradi motene senzibilnosti ne čutijo pritiska; zaradi motenj v motorični intervenciji pa se ne morejo premikati ali ne morajo premikati posameznih okončin;
- slabo hranjeni, močno shujšani in izsušeni bolniki ter bolniki v končnem stadiju kroničnih bolezni (zaradi slabe odpornosti tkiva);
- bolniki s poškodbami, zlasti z opeklinami, pri katerih je spreminjanje lege zelo boleče ali celo nedopustno; treba je omeniti tudi bolnike, ki zaradi naprav za imobilizacijo ne menjavajo lege in se gibajo le v omejenem obsegu;
- inkontinentni bolniki, če ni poskrbljeno za nego in zaščito prizadete kože (mokrota namreč zelo poveča trenje med posteljnino in kožo);
- bolniki, ki imajo dalj časa vročino;
- bolniki s sladkorno boleznijo;
- bolniki s kronično obstruktivno pljučno boleznijo, in sicer zaradi zmanjšane koncentracije kisika v krvi;
- debeli bolniki, ker je maščobno tkivo slabše prepredeno s krvnimi žilami in ker se jih težje obrača.
 
PREBERITE TUDI: Parkinsonova bolezen: Kako s kineziologijo do nasmeška na ustih?

Kako hitro se razvije razjeda zaradi pritiska, je odvisno od zunanjih in notranjih dejavnikov.
Zunanji dejavniki so:
- stalen ali ponavljajoč pritisk,
- trenje
- strižna sil (sila drsenja),
- neustrezen položaj bolnika ali nepravilno obračanje.

Notranji dejavniki tveganja, ki jih lahko opišemo s stanjem organizma, so:
- nesposobnost gibanja in zaznavanja pritiska ali bolečine,
- nenadzorovano odvajanje urina in blata,
- motnje zavesti, visoka starost, telesna teža, slabo psihično počutje,
- dolgotrajne bolezni, ki popolnoma izčrpajo telo,
- različna zdravila (kortikosteroidi, citostatiki),
- slaba prehranjenost in izsušenost.

Kako negovati preležanine?
- redno pregledujte kožo in takoj ukrepajte, če se pojavijo spremembe na koži (rdečina, odrgnina, razpoka,..)
- pogosto obračajte in spreminjajte položaj telesa: L bok, hrbet,(ležeč, polsedeč, sedeč položaj), D bok-vsaki 2 uri
- uporabljajte pripomočke za preprečevanje preležanin, kot so antidekubitusna blazina, ostale blazine, opetniki in komolčniki
- nežno masirajte kožo z mazili, ki vlažijo, spodbujajo prekrvitev in nudijo dodatno zaščito
- skrbite za čisto in suho kožo, vedno dobro umijte z milom in posušite do suhega
- uživajte uravnoteženo hrano in zadostno količino tekočine
- rjuha naj bo vedno napeta, brez gub in nosite udobna oblačila, brez gumbov in zadrg.
 
PREBERITE TUDI: Kako se lotiti rehabilitacije po menjavi kolka?

Če imate vprašanje, ga lahko strokovnjakinji Heleni Estabraghi zastavite TUKAJ.

Vabljeni, da si pogledate tudi njeno spletno stran helenaestabraghi.wix.com/nega-in-pomoc-nadomu in facebook stran Žarek sreče nega in oskrba na domu.

Spremljajte Moja leta na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Morda te zanima tudi:

So vaši možgani mlajši ali starejši od vaše biološke starosti? Preverite znake

Kako lahko, torej, ugotovite, če so vaši možgani mlajši...

Slovenija se stara: kaj nam ob koncu leta povedo najnovejši podatki

Slovenski statistični urad je v zadnjih dneh objavil po...

Manj sonca, a kljub temu VEČ SREČE! kaj je švedski RECEPT ZA SREČO!

Preverite, kaj so fika, fredagsmys, lattepappor, fritid...

Zamude pri dolgotrajni oskrbi: informacijski sistem še vedno v razvoju

Vzpostavljanje informacijskega sistema, ki bi centrom z...

Plačujemo več, dobimo manj? Dolgotrajna oskrba med številkami in pomanjkanjem ljudi

GZS trdi, da je v sistemu dolgotrajne oskrbe več kot 37...

Marko Finec: »V domu starejših imam ves potreben komfort«

Ob dišeči kavi na klubski mizici me je pričakal v svoji...

Ko prostovoljka postane most do sveta: srčna Lili Gornik

Ko je prijatelju na koncu življenja napolnila napihljiv...

Odlični nasveti: Pomlajeni v nekaj trenutkih!

S temi nasveti, ki jih najdete v prispevku, boste z mal...

Odličen spanec: Zvečer naredite te preproste telesne vaje

Pred spanjem se zibljite sem ter tja, vse počnite počaa...

Ko dom postane bolnišnica: ko družina ostane brez sistemske pomoči

Ko starejši nenadoma postane odvisen od pomoči drugih, ...

Življenje v skladu z dušo: 6 nasvetov

Preverite, kako se ponovno povezati s svojo dušo in ji ...

Ne glede na spremembe nam je v ospredju vedno človek

»Tako kot vsaka novost tudi sistem dolgotrajne oskrbe p...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Starejše novice:
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Dušica Kunaver

Dušica Kunaver
pisateljica, zbiralka ljudskega izročila


"Najlepše darilo na svetu je tisto, ki si ga sam naredil."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2026 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.