Duševno zdravje je nepogrešljiv in pomemben del našega zdravja. Duševne težave in bolezni lahko v vsakem trenutku prizadenejo vsakega izmed nas. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se bo tekom življenja z duševnimi težavami srečal vsak četrti izmed nas. Na žalost so duševne težave in bolezni še vedno stigmatizirane. Stigma lahko vpliva na odlašanje iskanja pomoči in podpore, pomanjkanje zavedanja in pismenosti o duševnem zdravju pa hkrati vpliva tudi na to, da se ljudje ne čutijo kompetentni pri nudenju pomoči nekomu, ki je v duševni stiski (ne vedo, kako pristopiti, kaj in kako ukrepati itd.). S tem ko pridobimo znanja o znakih in simptomih duševne stiske in bolezni, se hkrati poveča tudi naš občutek kompetentnosti in zaupanja, da pristopimo k nekomu, ki je v duševni stiski, mu pomagamo in ga vzpodbujamo k iskanju strokovne pomoči. Vse skupaj pa vpliva tudi na zmanjševanje stigme, ki spremlja duševne bolezni.
Statistika umrljivosti zaradi samomora v Sloveniji v letu 2016
Leta 2016 je samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) znašal 17,97 (28,71 za moške in 7,40 za ženske). V absolutnih številkah to pomeni, da je za posledicami samomora lansko leto umrlo 371 oseb (294 moških in 77 žensk). Razmerje med moškimi in ženskimi samomori je znašalo 3,8. Samomorilni količnik, ki smo ga zabeležili v letu 2016, je najnižji v zadnjih nekaj desetletjih in precej pod dolgoletnim povprečjem. Zato lahko rečemo, da trend upada samomorilnega količnika v Sloveniji vzdržujemo (Tabela 1 in 2). Razlogi za upad samomorilnega količnika so lahko večplastni. V zadnjih nekaj letih so se okrepile preventivne dejavnosti (ozaveščanje splošne javnosti, aktivnosti destigmatizacije, delo na krepitvi veščin in kompetenc za prepoznavanje in obravnavo samomorilno ogroženih pri različnih ciljnih skupinah – splošna javnost, različni profili strokovnjakov…), povečala pa se je tudi dostopnost do pomoči, predvsem v nevladnem sektorju.
Doc. dr. Saška Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je povedala: »Dejstvo, da je v zadnjih nekaj letih umrljivost zaradi samomora v Sloveniji precej upadla, je vzpodbuda za nadaljevanje dela na področju preprečevanja samomora.« Samomor v Sloveniji namreč še vedno predstavlja velik javnozdravstveni problem, gledano širše, pa Slovenija še vedno sodi med tiste države, ki so zaradi samomora bolj ogrožene. »Glede na umrljivost zaradi samomora je Slovenija namreč še vedno nad evropskim povprečjem, kjer pa je v zadnjih nekaj letih podobno kot v Sloveniji, opaziti precejšen upad umrljivosti zaradi samomora«, je še dodala doc. dr. Saška Roškar z NIJZ. V Sloveniji je podobno kot drugod po svetu višji količnik samomora opaziti z naraščanjem starosti in v vzhodnih statističnih regijah (Koroška, Savinjska), medtem ko je pojavnost samomora v vzhodnih statističnih regijah nižja.
Viri o strategijah ukrepanja so na voljo – Psihološka prva pomoč
Ob različnih priložnostih tekom življenja (npr. naravoslovni dnevi v šoli, priprave na vozniški izpit itd.) ljudje pridobivamo znanja in veščine prve pomoči. Ta znanja nam omogočajo, da v primeru blažje ali težje telesne poškodbe (npr. krvavitev, zlom itd.) ali akutnega bolezenskega stanja (npr. srčni zastoj, dušitev itd.) osebi znamo nuditi nujno prvo pomoč, dokler ni zagotovljena zdravniška/strokovna oskrba. Podobno velja oziroma bi moralo veljati za duševne težave in motnje – pomembno bi bilo, da bi vsak od nas posedoval znanja, kako prepoznati, pristopiti k in pomagati osebi v duševni stiski, dokler ni na voljo strokovna pomoč. Tako kot znanja iz prve pomoči lahko namreč tudi znanja psihološke prve pomočirešijo življenje.
Psihološka prva pomoč predstavlja dragocen prispevek k preprečevanju samomora. Poleg prve nujne pomoči lahko predstavlja vstopno točko in usmeritev do drugih strokovnih služb pomoči. V nekaterih primerih bo zadostoval že kratek strokovno voden razgovor.
Slovenski center za raziskovanje samomora v naslednjih mesecih pripravlja obsežne intervencije za preprečevanje samomora med mladimi. Doc.dr. Vita Poštuvan z Inštituta Andreja Marušiča (UP IAM) in tudi prestavnica Slovenije pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora pojasnjuje razloge za tak projekt: »V zadnjem letu smo o tej temi veliko govorili: spomnimo se samo nesrečnega naslova letošnjih maturantov, ki je predstavljal samomor kot izhod iz sistema, serije Trinajst razlogov, ki nazorno opisuje stisko samomorilne mladostnice, in spletnih iger, ki so spodbujale samodestruktivno vedenje. Zato smo na podlagi mednarodne študije, pri kateri smo v Sloveniji sodelovali pred leti, pripravili sklop intervencij za zajezitev tega problema, ki smo jih poimenovali A (se) štekaš?!? (http://zivziv.si/projekti/#stekas).«
Center za psihološko svetovanje Posvet deluje v okviru društva v javnem interesu na področju varovanja zdravja in humanitarne organizacije Slovensko združenje za preprečevanje samomora. V desetih svetovalnicah 43 visoko strokovno usposobljenih strokovnjakov izvaja redno supervizirano nedirektivno psihološko svetovanje. Mojca Vatoveciz Centra za psihološko svetovanje Posvet je povedala: »Osnovni cilj programa je pomoč odraslim posameznikom, parom in družinam pri razreševanju duševnih stisk,« ter dodala: »S strokovno, hitro in lahko dostopno pomočjo klientom nudimo razbremenitev, napotitev, omogočamo učenje strategij za razreševanje težav, izboljšanje komunikacije, premagovanje stresa, izgub ter stisk ob pomembnih življenjskih odločitvah. S tem omogočamo preventivo v duševnem zdravju, saj bi take duševne stiske ob poglobitvi lahko povzročile zdrs v duševno bolezen ali samomorilno vedenje. Polovici klientov smo prva oblika pomoči.«
Še več informacij boste našli tukaj.