Pogled v zgodovino in začetki UTŽO
Slovenska Univerza za tretje življenjsko obdobje je bila uradno ustanovljena leta 1986. Njena začetnica dr. Dušana Findeisen (danes soustanoviteljica) je že leta 1984 ustanovila prvo poskusno obliko izobraževanja starejših v nekdanji Jugoslaviji, v takratnem Centru za tuje jezike v Ljubljani. Zasnovala je program učenja francoskega jezika s temami, ki so se nanašale na osebno in družbeno življenje starejših in na prvo francosko Univerzo za tretje življenjsko obdobje v Toulousu.
Obiskala je njenega ustanovitelja Pierra Vellasa na Fakulteti za družbene vede v Toulousu. Skupaj s prvimi slušatelji je zbirala prvo dokumentirano znanje in vedenje o takšni obliki izobraževanja za tretje življenjsko obdobje, navezala je institucionalne in druge vezi, inducirano prakso pa ob tem poglobljeno raziskovala. Tako je že takrat pripomogla k nastanku izvirnega koncepta Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje. Kasneje je koncept razvijala in oblikovala večino strokovne terminologije za področje izobraževanja za tretje življenjsko obdobje, izobraževanja starejših odraslih, izobraževanja odraslih v poznejših letih življenja.
A idejni zametki so verjetno utripali že leta 1971, ko se je prof. dr. Ana Krajnc (danes predsednica UTŽO in soustanoviteljica) v času post-doktorske specializacije za izobraževanje odraslih na Inštitutu OISE Univerze v Torontu prvič srečala s pojavom izobraževanja starejših v Kanadi.
V naslednjih letih je prvo univerzo za življenjsko obdobje dobilo tudi mesto Toulousu, sledil je razmah univerz po vsej Franciji. Prof. dr. Ana Krajnc se kot članica Komisije za komparativno izobraževanje odraslih pri UNESCU seznanila z univerzami za tretje življenjsko obdobje v Franciji. V okviru poročila o uresničevanju vseživljenjskega izobraževanja jim francosko izobraževanje starejših predstavi oče teorije o vseživljenjskem izobraževanju Paul Lengrand.
V naslednjih letih tako prof. dr. Ana Krajnc s svojim teoretičnim prispevkom sodeluje na Evropski konferenci o pred-upokojitvenem izobraževanju v Zahodnem Berlinu, izobraževalnim centrom podjetij predava o pred-upokojitvenem izobraževanju, delavskim univerzam pa o izobraževanju starejših po upokojitvi in o vseživljenjskem izobraževanju. S predavanji nadaljuje naslednjih pet let.
Prof. dr. Ana Kranjc in Dr. Dušana Findeisen združita moči
Leta 1985 se spoznata in združita moči Ana Kranjc in Dušana Findeisen. Začne se njuno skupno prizadevanje za razvoj izobraževanja v Sloveniji. Skozi celo leto na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani potekajo strokovne priprave, oblikuje se koncept izobraževanja starejših, predvidi organizacijska oblika in išče se podpornike. Vse se začne brez denarja in prostorov, vendar z jasno vizijo.
Ustanovljena je UTŽO
Leta 1986 je UTŽO je ustanovljena kot posebna sekcija Andragoškega društva Slovenije. Na UTŽO Ljubljana deluje pet študijskih krožkov. Priključi se tudi andragoginja Alijana Šantej. Pridobijo se prostore v Domu starejših občanov Šiška, ki podpira njihovo delovanje. Organizirano je prvo celoletno usposabljanje za bodoče mentorje in vodje izobraževanja starejših iz različnih krajev Slovenije. Mediji posvečajo izobraževanju starejših in UTŽO veliko pozornosti. Jugoslovanska TV posname prvi film o UTŽO (Do poslednjeg daha) ...
Prvi cilji univerze
Prvi cilji so bili predvsem spreminjanje pogleda na izobraževanje odraslih in na vlogo posameznika v izobraževanju, uvajanje drugačnih metod v izobraževanje, razvijanje izraznosti, povratek h kulturi.
Danes si univerza v slovenskem in mednarodnem prostoru na različne načine prizadeva za reševanje vrste vprašanj starejših in ne le izobraževanja. Uveljaviti želi nov, času primernejši pogled na starost in staranje.
Foto: Soustanoviteljica Univerze, dr. Dušana Findeisen in predsednica ter soustanoviteljica, prof. dr. Ana Kranjc sta bili deležni številnih čestitk in pohval.
Kaj prinaša prihodnost UTŽO?
Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje pripovedujejo, da prihodnost vsekakor prinaša spremembe in le, če se bomo učili, bomo razumeli sebe in svet okrog nas, le tako bomo samostojni in odgovorni. Tisti, ki menijo, da so se skozi življenje naučili dovolj in da je novo znanje odveč, se ne bodo mogli spreminjati skupaj z družbo. Njihovo znanje bo zastaralo, prepuščeni bodo odločitvam drugih.
Znanje starejšim odpira poti, da se lahko vključijo v družbeni in ekonomski razvoj. "Ljudje se vrnejo v družbo, dobijo nove odnose, nove ideale," pove prof. dr. Ana Kranjc.
Z novim znanjem starejših se boljša življenje vseh rodov. Če si po upokojitvi zaželimo, da bi svojemu življenju dali nove vsebine, da bi počeli kaj novega, in če menimo, da se moramo v ta namen še česa naučiti, se moramo zavedati, da samo želeti in vedeti ni dovolj, kakor tudi ni dovolj, da imamo bogate izkušnje in da smo modri. Izkušnje in znanje imajo namreč družbeno veljavo le takrat, ko lahko z njimi nekaj počnemo, ko koristimo sebi in drugim.
Dušana v prihodnost Univerze strmi optimistično in skupaj načrtujejo nove projekte.
„Še zmeraj se sicer borimo s posledicami COVID-nega obdobja. Počasi se stabiliziramo in v tem je naša prva naloga. Odprte so nam številne poti. Nadaljujemo z dvemi evropskimi projekti See U -starejši digitalno odkrivajo svojo soseko in 4 elementi v umetnosti. Lepo se je družiti s Pavletom Kuhnlom, Karlom Putrihom, Matijo Jamo, Slavkom Pengovom in jih predstavljati mednarodnemu občinstvu tudi slepih in gluhih, tudi dislektikov. Lepo se je ob tem učiti in pisati učbenike angleškega jezika. Lepo se je ukvarjati z vprašanjem starejših žensk v izobraževanju. Preučevali bomo vpliv prostora, starejšim pomenljivih krajev. Na Inštitutu za disleksijo, bi radi pritegnili v sodelovanje klinične psihologe. Poglobili bomo sodelovanje s partnerskimi ustanovami. Spremljali bomo družbene trende in se nanje odzivali… Radi bi konceptualizirali in ustanovili Center ustvarjalnosti starejših," zaključi dr. Findeisen.