Letni časi so tudi tisti ključni časi in prostor, kako se lahko na različne načine igram z njimi. Zagotovo so meni ljubši toplejši dnevi, ko zajtrkuješ na terasi ali imaš na strežaj odprto naravo. Na oknu rožice in na drevesih ptičje petje. Tudi moji vnuki so različni, kot prsti na roki. Zato jih je neprecenljivo opazovati, z njimi delovati in upoštevati njihove želje. Ni enostavno, ampak je potrebno postaviti neko ravnovesje, vrstni red, da se počutijo enako sprejeti. Vedno obstaja neko pravilo, katerega se lahko poslužimo. Pravijo, da naj bi bil vedno prvi na vrsti tisti, ki se je prvi rodil, torej najstarejši. Otrok dobro razume, če nekaj teče po redu. Lahko naslednjič vrstni red spremenimo. Vse po dogovoru.
Zaradi rušenja stereotipov ni nujno, da se ne bi moja vnuka igrala v kuhinji ali vnučke vozile avtomobile. Bilo jim je dovoljeno in priporočeno. Vnučka sta prav želela imeti mini kuhinjo in jo tudi dobila. Eden je želel voziček s punčko, kar je tudi dobil. Otroci so čustveni, delujejo po tem kar vidijo in jim je vzor.
Ob čuvanju vnučka, ki je bil najstarejši in je zdaj že 12 letni fant je bilo igranje včasih zahtevno. Včasih je dolgo vztrajal pri igri, sploh, če sem bila vključena v igro jaz. Ob vključitvi in možnosti igranja prijateljev je bil že bolj begajoč od dejavnosti do dejavnosti. Vsak je drugačen bil in bo. Mlajši je bolj otrok narave. Že zgodaj bi bil zunaj pri živalih, bi vozil samokolnico, grabljal. Vnučke so vsaka po svoje posebne. Najstarejša in najmlajša sta radi s punčkami in živalmi, srednja je otrok izzivov, komuniciranja, ugotavljanja, raziskovanja in športnica. Tudi srednja ima zelo rada živali in naravo, vendar večje živali, ostali dve pa manjše.
In za vse te posebnosti je potrebno otroka motivirati, ga razumeti in mu tudi ponuditi igrače in igro v kateri je ustvarjalen, kreativen. Igro, kjer bo ustvarjalen, kjer bo našel željo po samostojnem ustvarjanju, v kateri bo rastel in zadovoljen ob prihodu na cilj. Lahko dosega vse te cilje, vrednote sam, z bratci sestricami lahko pa z babicami in dedki.
Z najmlajšimi vnučki sem se vedno igrala prstne igre, potem igre na kolenih in stopalih nog. To je jih v njih vzbujalo radost in veselje. Smeh je bil nepogrešljiv poleg in želja : »Babi še!«
Moje ustvarjalne igre so prihajale naprej z otroštva. Igra z lesnimi palčkami, lesenimi ploščicami, raznimi lesenimi gradniki. Taka igra, tak material pri otroku vzbuja veselje, možnost ustvarjalnega igranja, samostojnosti in radosti, da zmore veliko. Čudenje babice in dedka ob igri je neprecenljivo. Najbolj ustvarjalen, topel, naraven material za vse starosti so leseni gradniki različnih oblik in velikosti dopolnjeni z lesenimi palčkami različnih debelin. Otrok se nauči veliko matematike, velikostnih odnosov, debelin, višin. Veliko primerjanja med seboj in štetja. To je zgodnja porajajoča se pismenost, ki jo lahko nadomestijo preprosti naravni materiali ob prisotnosti starih staršev.
Kako priti do lesenih gradnikov? Iskala sem jih preko staršev v vrtcu. Vse babice niso vzgojiteljice v službi, so pa doma. Zagotovo imajo dedke, ki lahko kakšen kos lesa prilagodijo igri. Tako se kosi čez leta zbirajo in nastane mogočna zbirka lesenih oblik. Palčke imajo ljudje, ki delajo grablje in pri njih se dobijo lepo oblikovani klini. Če le teh v okolici ni, gremo s škarjami v gozd in narežemo palčke različnih debelin.
Vnučkom sem velikokrat ponudila tudi kamne. Tudi kamni so različnih oblik in velikosti, ki otroku ponujajo in nudijo možnosti ustvarjanja. Risanje na kamne, lepljenje kamnov, oblikovanje v žabice, zajčke in še veliko ostalih živalic. Najprej zagotovo išče otrok sam, zlaga, pripoveduje, ugotavlja. Babi in dedi sta v pomoč pri komunikaciji in varnosti. Vsekakor otrok sam ne zmore zalepiti kamnov. Zato so potrebni starejši. Je pa otrok kreativen ustvarjalec in iskalec dogajanja s kamni. Kamne zlaga v cesto, gradi gradove, povezuje med seboj vasi, mesta. Kamne tudi tehta, jih zlaga v kanglice in ugotavlja težo le-teh. V vseh teh igrah je veliko matematike, veliko štetja, iskanja oblik, raznih pojmov, barv kamnov.
Pri vseh teh igračah z naravnih materialov so dedki in babice v neprecenljivo pomoč. Otroku postavljajo odprta vprašanja, kaj bi pa zdaj naredil, kaj pa vidiš tukaj, kako bi pa to postavil in kako bi to povezal ali sestavil. Otrok se uči štetja, prirejanja.
Igra je otrokova prijetna dejavnost, ki sama sebe krepi in nagrajuje. Nastaja iz otrokove notranje potrebe po gibanju, dejavnosti in raziskovanju. Otrok se od pričetka življenja sam od sebe loteva dejavnosti, ki postopoma postaja bolj sistematična in ustvarjalna.
S pomočjo igre razvija svoje funkcije in različne sposobnosti. Igra vpliva na njegovo telesno rast, na razvoj mišljenja, na pridobivanje izkušenj in znanja, na njegovo čustveno življenje in njegov razvoj v družbeno bitje.