Povečan obseg pasu in kopičenje maščevja nista edina težava, ki spremljata nekatere bolezni, zato je pomembno, da jih prepoznamo in ustrezno ukrepamo. V nasprotnem so posledice za zdravje lahko zelo hude.
Hipotiroza (Hashimotov sindrom)
Motnja delovanja ščitnice, zaradi katere žleza izloča premalo hormonov, upočasni presnovo, kilograme pa pogosto požene v višave, in to v zelo kratkem času.
Cushingov sindrom
Cushingov sindrom je posledica povišanega kortizola v telesu. Gre za stresni hormon, ki ga izloča nadledvična žleza. Cushingov sindrom je posledica dolgotrajnega jemanja kortikosteroidov, nepravilnega delovanja nadledvične žleze – slednja proizvaja več hormona, kot bi bilo potrebno, stresa in tudi depresije . Bolezen, ki je izjemno redka – na milijon ljudi zbolita dva ali trije, med drugim povzroča nastajanje maščobnih oblog med rameni in povišanje telesne teže. Če se ji pridružijo še akne, visok krvni tlak, mišična oslabelost, pomanjkanje libida, pomanjkanje čustvene kontrole, izguba spomina in pri ženskah tudi pretirana poraščenost ter motnje menstruacije, je čas za obisk zdravnika. Zdravljenje Cushingovega sindroma namreč spada v strokovne roke, nezdravljen pa ima hude posledice za zdravje.
Policistični jajčniki
Policistični jajčniki so še eno zdravstveno stanje, v katerega je vpleteno hormonsko neravnovesje. Za diagnozo morata biti izpolnjena najmanj dva od naslednjih treh pogojev: neredne menstruacije, ciste na jajčnikih, povišana raven moških hormonov. Bolezen pogosto spremlja porast telesne teže, zaradi česar se bolezenski znaki še poslabšajo.
Gastro-ezofagealna refluksna bolezen (GERB)
Poznamo jo tudi kot zgago oziroma refluks in je v razvitem svetu vse pogostejša. Ocenjujejo, da jo ima četrtina populacije. Gre za vračanje vsebine želodca v požiralnik zaradi oslabljene mišice zapiralke. Dolgoročna posledica je vnetje požiralnika, ki lahko napreduje tudi v raka požiralnika. Čeprav zgaga sama po sebi ni vzrok za kopičenje kilogramov, si ljudje pekoč občutek in bolečino zelo pogosto »tešijo« s hrano.
Sindrom razdražljivega črevesa
Sindrom razdražljivega črevesa je še ena od zelo pogostih težav z zdravjem, ki negativno vpliva na prebavni trakt in vodi v bolečine v trebuhu, krče in zaprtje. Ljudje izgubijo apetit in nekaj dni jedo komaj kaj, potem pa v dneh, ko se počutijo bolje, izgubljene kalorije več kot nadoknadijo. Tudi kopičenje vode, ki pogosto spremlja razdraženo črevo, doda nekaj kilogramov. Težave olajša izogibanje stročnicam, zelju in gaziranim pijačam.
Nosečnostna sladkorna bolezen
Bolezen se najpogosteje pojavi v petem in šestem mesecu nosečnosti. Čeprav trebušna slinavka proizvaja dovolj inzulina, je ta neučinkovit, ker njegovo delovanje blokirajo hormoni v posteljici. Med simptomi so čezmerna lakota in žeja, pogosto uriniranje in povečanje telesne teže. Nosečnostni (gestacijski) diabetes običajno izgine po porodu.
Preberite tudi: Nasveti strokovnjakinje: Hujšanje naj bo zdravo Prolaktinom Prolaktinom je nemaligen tumor hipofize, žleze, ki leži v možganih in uravnava delovanje ostalih žlez z notranjim izločanjem. Čeprav je prolaktinom relativno nenevaren, lahko povzroči kup zdravstvenih težav, med drugim motnje menstruacije, neplodnost (ker zniža produkcijo spolnih hormonov), upad libida, impotenco ter porast telesne teže. Pogoste so tudi težave z vidom.
Kronična depresija Depresija velja za bolezen sodobnega časa, ki vsaj enkrat v življenju prizadene petino populacije, ženske pogosteje kot moške. Lahko vodi v kronično depresijo, kjer so bolezenski znaki prisotni mesece in celo leta. Pogosto je spremljajo motnje apetita, ki vodijo v prenajedanje ter kopičenje kilogramov. Tudi nekatera zdravila proti depresiji imajo med neželenimi učinki povečanje telesne teže.
Menopavza Menopavza ni bolezen in nobene potrebe ni, da bi zaradi nje padla kakovost življenja žensk. Kljub temu ima tretjina ženski v EU velik zdravstvene težave, ko pridejo v meno. Hormonske spremembe v menopavzi lahko vodijo v kopičenje maščevja, še posebej na trebuhu. Pojav je pogost pri tistih ženskah, ki imajo trebušno debelost v družini.
Generalizirana anksiozna motnja Stres in zaskrbljenost sta dnevna spremljevalca sodobnega življenja. Če zaskrbljenost, napetost, nervoza, strah postanejo kronični, gre za anksiozno motnjo, ki jo pogosto spremlja kompulzivno prenajedanje. Ljudje, ki jih pesti ta sicer zelo pogosta motnja številnih obrazov, telesno in duševno trpljenje velikokrat lajšajo s hrano, kar številko na tehtnici še poveča. Stres tudi spodbuja telo, da proizvede več kortizola, kar ima za posledico zmanjšanje mišičnega tkiva in povečanje maščobnega.
Viri:
Mayo Clinic
National Institute of Child Health and Human Development
Psych Central
Healthline