Prazniki so eno tako neprijetno obdobje za marsikoga, ki jih nima s kom deliti. Božično obdobje je tradicionalno, že mnoga stoletja posvečen družini in temu, da se za obloženo mizo zberejo člani družine ter skupaj preživijo večer. Sicer lahko takšen prijeten večer preživimo kadarkoli in ni nujno, da je to prav za božični večer.
Pa vendar so težki občutki, če smo sami, ko naših družinskih članov ni na obisk. Ali niso več živi. Ali živijo nekje daleč. In ostanemo sami.
Statistično je dokazano, da je največ klicev na različne telefonske linije, ki ponujajo svetovalno pomoč prav v času praznikov. Ljudje ne delajo, so doma, sami in osamljeni. Premišljujemo o marsičem, običajno misli begajo sem ter tja, sprašujemo se, kaj se nam je zgodilo, da smo ostali sami, zakaj nimamo partnerja ob sebi, morebiti otrok, vnukov. Kje smo zašli? Mnogi krivijo okoliščine, druge ljudi, težko pogledamo v sebe. Navsezadnje so vsi okoli nas veseli in razposajeni, mi pa zagrenjeni, trpeči in žalostni. Osamljenost trga srce narazen.
Pa vendar, kot ste me verjetno že spoznali, želim vedno ponuditi tudi rešitev. Ker če bomo samo jamrali in se smilili sami sebi, ne bomo nikoli razbili teh okovov težkih občutkov in se bomo zapletli v navzdol usmerjeno spiralo težkih čustvovanj.
Pomemben je odnos nas samih do sebe. Kljub okoliščinam, ki nam morebiti niso bile naklonjene in smo ostali sami, še ne pomeni, da smo osamljeni. Zagotovo imamo svoj krog prijateljev, ki so morebiti prav tako sami. Zakaj se ne bi domenili, pa organizirali zabave in večerje pri nekomu od njih? Mogoče bi se zmenili, pa šli na kakšno gledališko predstavo, morebiti koncert, ki jih mnogo v tehle prednovoletnih dnevih? Lahko se pa enostavno odločimo, da nam ustreza biti sami, organiziramo si praznike po svoje, uživamo v dobri knjigi, glasbi, filmu po lastnem izboru. Lahko nekam odpotujemo in se imamo čisto luštno v družbi samih s seboj.
Verjetno se vam tole zgoraj napisano zdi malce čudno – biti sami in da je to fajn. Pač, verjemite, ko se sprejemamo in imamo sebe radi, potem tudi vemo, da biti sam ni nekaj groznega ali slabšalnega temveč so to življenjske okoliščine, ki se lahko tudi spremenijo. Ko sprejmemo misel, da smo mi sami kreatorji svojega življenja in časa in sicer s svojimi odločitvami, potem tudi lažje sprejmemo posledice naših dejanj, ki so se morebiti zgodila tudi mnogo prej. Ne obupujte, bodite mirni in vedite, da za vsakih oblakom se skriva toplo sonce. Zagotovo!
Če bi radi kaj vprašali, lahko svoja vprašanja pošljete na: info@svetovalnica.si.
.JPG)
Avtorica kolumne
Melita Kuhar vodi projekt Svetovalnica.si. Več o tematiki in ostalih medsebojnih odnosih lahko preberete na spletni strani http://svetovalnica.si/, pokličete na 031 666 168 ali se oglasite osebno.