V ta namen smo obiskali naše uporabnike programa, ki so po našem mnenju včasih diskriminirani, bodisi hote ali nehote, s strani ljudi ali ustanov. Prizadene te dejstvo, da večina diskriminacijo nekako sprejme kot del življenja in se trudijo biti čim manj moteči za okolico in družbo. Resnično si želimo, da s svojimi obiski in druženji ta mišljenja počasi spreminjamo in ljudi osveščamo, da diskriminaciji rečejo NE.
Vse to in še več pa je, že pred časom, s pismom svoji posebni deklici Vesni, moji ljubi nečakinji, napisal njen ati.
MOJA NAJDRAŽJA
Vem, hčerka moja, da bi moral pisati z velikimi tiskanimi črkami, tako bi lažje prebirala to pismo. Vendar kljub temu bi ga težko razumela, ker si še premajhna in ker počasi razmišljaš in ker razumeš stvari z zamudo glede na nekatere tvoje vrstnike. Torej, nekateri bi rekli, da si drugačna. Mogoče res drugače dojemaš svet okoli sebe, velikokrat pozno ali nepravočasno reagiraš na poziv okolice, ne razumeš povsem logične stvari, se mučiš z rešitvijo z navidez povsem enostavnimi problemi, vendar verjamem ti hčerka moja, da so drugačni ti, drugi. Ti drugi, ki venomer hitijo, ki so pametni, preračunljivi, prevzetni, hinavski…
Vendar ne vsi. Veliko je dobrih, zlatih ljudi. S srčno kulturo, ljubeznijo do bližnjega ali »drugačnega«, ljudi, ki s svojim velikim razumom razumejo manj razumne. Takšne Ljudi, pisane z veliko začetnico si našla v prilagojenem programu OŠ Vitka Pavliča. Nikoli ne bom pozabil, ko sem podpisal kos papirja, preden so te premestili na ta oddelek. Administraciji in birokraciji je bilo zadoščeno. Vendar spoznanje, da morda nikoli v življenju ne boš imela svoje denarnice s svojim denarjem, pravice do svobodnega odločanja, da nikoli ne boš vozila avto in še in še…, me je vrglo s tira. Prikrajšana si za več pravic in dolžnosti, ki so nujno potrebne za sodobnega človeka.
Vendar, veliko lažje bo, če boš v okviru svojih zmožnosti optimalno pripravljena na življenje. Za to pripravo pa je premalo samo brezmejna starševska ljubezen. Potrebni so strokovnjaki.
Kako z veseljem pogledam zvezke, ki mi jih pokaže tvoja tovarišica ga. Klenovšek Vladimira. Z okorno, počasno rokico oblikuješ črke in številke. V vsaki črti, v vsaki piki se vidi tvoj trud in trud učiteljice. Vem, da je težko, kajti v tvoji glavici ostanejo v spominu igračke in igrice kot številke in črke. Da se raje igraš in previjaš majhne lutke kot učiš. Da tvoje misli od učenja bežijo k igri. In prav zato, in ne samo zato, globoko spoštujem tvojo tovarišico ga. Klenovšek in sem ji iskreno hvaležen. Zelo si navezna tudi na tovarišico Saško in varuško Sabino. Ti ljudje s tem dokazujejo, kako so plemeniti in imajo veliko, široko srce.
Zelo rada imaš živali. Kako otroško in iskreno si se razveselil majhnih kozličkov v hlevu. Z veseljem jih pokažeš tudi sošolcem in učiteljem, ko pridejo med poukom na obisk. Vse živali vplivajo na vas, otroke, blagodejno in vas pomirjajo. Zasanjate se v njihov svet in se prepustite domišljiji. Razburja pa vas njihov življenjski ciklus. Od rojstva do smrti. Kako kruto in življenjsko. In kako podobno človeškemu življenju. Tovarišica Babičeva, velika pedagoška strokovnjakinja in ljubiteljica živali, vas je naučila ljubiti vsa živa bitja, pa tudi spoštovati. Spoštuj druge in tudi sam boš spoštovan, je staro slovensko reklo.
Veliko si v naravi. Naj bo v šoli ali doma. Kako lepo vaju je videti s sestrico Anjo, ko se brezskrbno podita z domačim kužkom po travniku. Včasih pa ji malce zameriš, ko mora zaradi učenja prekiniti igro. Ker hodi Anja že v 7.razred, težko razumeš, kaj piše v tistih velikih knjigah. Vendar pusti jo, naj se uči. Tako ti bo v življenju še bolj pomagala.
Stara si 12 let. Si na robu otroštva in najstništva. Skrito, čisto tiho, se bodo pojavili drugi, vsem starejšim že znani problemi. Nič se ne boj! Reševali jih bom skupaj, v družini in šoli. Za vse življenjske stvari ima velik posluh tudi ga. ravnateljica Ljudmila Deželak. Mogoče bo kmalu prišla tista pomlad, ko ti bo srček začel hitreje utripati ob pogledu na sošolca, prijatelja. Čustva so čustva in ne gre jih tajiti. Moramo pa jih brzdati Jih imeti pod kontrolo. V življenju boš srečala še mnogo ljudi. Ne bodo vsi iskreni. Ne bodo vsi mislili, kar bodo rekli, ne bodo dali, kar obljubili. Ker si izredno lepa deklica, ti bodo dvorili. Ti pa jih boš morala pustiti na primerni razdalji. Kljub zaupanju biti nezaupljiva, kljub družabnosti neosvojljiva. Do takrat, do takrat ko bo dozorel čas za enega. Za enega, ki bo samo tvoj in ti samo njegova. Oprosti, Vesni moja, da razmišljam že tako naprej. Vendar, tolikokrat te imam v misih, da pomislim tudi na to.
Obljubim ti, da bom večino življenja posvetil za dobro tebi. V tvojih velikih, lepih očeh vidim Anjo, mamico in sebe. Vidim dom, družino, prihodnost. Vidim smisel življenja!
Vse najboljše, draga moja!
Tvoj ati, Franci Hercog
Naj bo to naš prispevek k boljšemu in strpnejšemu odnosu do drugačnih ljudi
in odpravi diskriminacije.
Večkrat bi morali prebrati misli Malega princa – »Kdor hoče videti, mora gledati s srcem.«