Dopolnilno delo in vrednotnice: vse, kar morate vedeti

Novi Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno prinaša novosti na področju osebnega dopolnilnega dela, ki je stopilo v veljavo z novim letom. Uvaja se sistem vrednotnic in s tem načelo vsako delo šteje, razširil pa se je tudi nabor del, ki jih bo mogoče opravljati v okviru osebnega dopolnilnega dela.

Posameznik, ki želi opravljati osebno dopolnilno delo (ODD), mora ODD pred pričetkom opravljanja priglasiti na Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Priglasitev se opravi prek spletnega portala AJPES ali osebno na upravni enoti, ki za posameznika priglasitev opravi prek spletnega portala AJPES.

Pogoj za legalno opravljanje ODD je vnaprej pridobljena vrednotnica, ki jo lahko od 1. januarja dalje kupite na upravni enoti. V primeru del, ki se opravljajo za znane naročnike (dela pod točko A - storitve) mora vrednotnico kupiti naročnik ODD. V primeru del, ki se opravljajo za večinoma neznane naročnike (dela pod točko B - npr. izdelovanje izdelkov, nabiranje zelišč) pa mora vrednotnico kupiti izvajalec ODD sam.

Vrednotnica velja za koledarski mesec za posameznega izvajalca ODD. V primeru, ko posameznik večkrat na mesec npr. čisti pri istem naročniku, naročnik kupi eno vrednotnico. Če pa posameznik večkrat na mesec čisti pri različnih naročnikih, mora vsak naročnik zanj kupiti vrednotnico. V primerih ODD, ko je zavezanec za nakup vrednotnice izvajalec del sam (dela pod točko B), kupi le eno vrednotnico za koledarski mesec, v katerem opravlja delo.

Vrednotnica je določena v višini devet evrov in sicer sedem evrov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (izračun je narejen tako, da ena vrednotnica je približno en dan pokojninske dobe) in dva evra za zdravstveno zavarovanje (višina je sorazmerna razmerju višine prispevkov za PIZ (24,35 odstotkov) in prispevkov za ZZ (6,36 odstotkov), ki prinašajo po vsebini enak obseg pravic, kot jih prinaša vrednotnica).

A: Prva skupina, kjer je obveznost nakupa vrednotnic na naročniku storitve in kjer se dela ne smejo opravljati za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo, so tista dela, kadar posameznik sam opravlja dela pomoči v gospodinjstvu, njim podobna dela ali opravlja druga manjša dela, pod pogojem, da posebni predpisi ne določajo drugače. Ta dela so: občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin; občasna pomoč pri kmetijskih delih; občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu, spremstvo oseb, ki potrebujejo nego; občasne inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih ali študijskih obveznosti; občasno prevajanje ali lektoriranje; občasno izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih; občasna pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali.

B: Druga skupina, kjer je obveznost nakupa vrednotnic na izvajalcu storitve in kjer se dela lahko opravljajo tudi za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo, pa je, kadar posameznik sam izdeluje izdelke domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, druge izdelke, ki se izdelujejo na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih in jih prodaja ali kadar gre za nabiranje in prodajo gozdnih sadežev in zelišč. Ta dela so: izdelovanje in prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, ki niso namenjeni zaužitju; izdelovanje, popravilo in prodaja izdelkov, ki niso namenjeni zaužitju in ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih; nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč v njihovi osnovni obliki; mletje žita, žganje apna ali oglja na tradicionalen način in prodaja.

Letni prihodek izvajalca ne bo smel biti višji od 5.948,64 evrov, pri čemer v posameznem polletju ne bo smel presegati 2.974,32 evrov (tri neto povprečne plače iz preteklega leta v polletnem obdobju). Nadzor nad osebnim dopolnilnim delom opravlja FURS. Za opravljanje dela na črno s strani posameznika so predvidene globe v višini od 1.000 do 7.000 evrov (gre za t.i. šušmarje). Od 500 do 2.500 evrov pa se kaznuje posameznik, ki ponuja ali oglašuje dejavnost ali delo, ki se šteje za delo na črno.