Intervju s trenerko spomina: "Ukrepati, ko so že nastopile težave, je malo pozno"

Z Jasmino Lambergar, certificirano trenerko spomina, ki se že v vrsto let ukvarja z urjenjem spomina in treningom možganov, smo govorili o kognitivnih sposobnostih in urjenju pozornosti, spomina. Razkrila nam je, kako zaustaviti pešanje umskih zmožnosti, kako uriti svoje možgane, da nam bodo dobro služili tudi na jesen našega življenja...
Možgane je možno ohraniti vitalne! (Foto: Freepik.com)
Možgane je možno ohraniti vitalne! (Foto: Freepik.com)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila

Ali v zadnjih letih opazite morda kakšne opazne spremembe pri ljudeh, ki pridejo k vam po pomoč? Danes in pred 10. leti?

V mojih začetkih s treningom spomina, torej krepko pred 15 leti, je bilo redkeje slišati pozitivne besede glede pomnjenja. Večinoma je imel spomin negativno konotacijo: pozabljam, ne spomnim se, ne morem si zapomniti. V zadnjih letih pa smo se začeli posvečati spominu v prid izboljšanju: hočem si več zapomniti, hočem bolje komunicirati, tekoče javno nastopati, seznanjamo se s preventivo. Interes po treningu spomina ni le med starejšo, ampak tudi med srednjo in mlajšo populacijo: prezaposlenimi v službah, študenti se spoznavajo s pripomočki za pomnjenje, osnovnošolci vlagajo z možganskim fitnesom v svojo prihodnost itn.

Jamsina Lambergar, trenerka možganov (Foto: osebni arhiv)

Je opaziti morda tudi porast kakšnih obolenj povezanih z možgani...?

To je sicer vprašanje za nevrologe, a pri moji dejavnosti opažam bistveno večje povpraševanje po individualnih vajah, zaradi vse večjega števila možganskih kapi, prav med mladimi. Pa tudi poškodb po prometnih nesrečah je veliko, padci z motorji, kolesi…

V teh primerih je možno spomin zelo izboljšati, seveda, če gre za redno vodeno izvajanje vaj. Nič pa ni čez noč. Potrebno je včasih več let, da se doseže željeni rezultat. Vztrajati je treba in ne po nekaj mesecih vreči puško v koruzo. Zato so seveda najprimernejše individualne vaje, ki jih prilagodim vsakemu posamezniku: najprej se seznanimo z biografijo, okoljem življenja in dela, ugotovim, kje so slabosti, potem vaje izvajam na šibkejšem področju in tudi na tistem, kjer je posameznik odličen, zato, da se sposobnosti pomnjenja še izboljšajo. Nekako tako je tudi pri fizioterapiji. Priporočljivo je delati s šibkim in zdravim mišičjem.

Zakaj sploh pride do upada spominskih sposobnosti?

Upad spominskih sposobnosti je odvisen od veliko različnih dejavnikov. Kapi, anevrizme, posledice poškodb, prometnih nesreč. Veliko pripomore stres, tudi nezdrav način življenja (kajenje, premalo športa, droge), bolezni, tudi zadnja epidemija je pustila posledice na področju spomina, a o tem bi bilo bolje pridobiti podatke iz uradne statistike. Zaznavam tudi vedno večje število bolnikov z demenco, ki so še delovno aktivni, torej ne gre samo za starejše.

PREBERITE TUDI: INTERVJU: depresija, žalost ali demenca?

Ali nas vse v starejših letih čaka upad kognitivnih sposobnosti? Na kaj se moramo vsi pripraviti – je „propadanje“ neizbežno? Od česa je odvisno, kako hitro nam bodo začele pešati kognitivne sposobnosti, spomin itn.?

No, dednost prav gotovo vpliva, spol, starost, bolezenska stanja, ki so pri starejših precej spremenjena (sladkorna, srčno žilne bolezni, zvišan holesterol, premalo telesne dejavnosti, premalo spanja, dolgoletno kajenje, zastrupitve, tudi osamljenost, depresije, čustvena stanja, mentalna nedejavnost… seznam je zelo dolg), zato je primerno upoštevati priporočila 5. stebrov: skrb za srce, družabno življenje, umske vaje, telovadba in počitek, uravnotežena prehrana (mediteranska dieta). Predvsem pa večina dela osnovno napako: ukrepati, ko so že nastopile težave, je nekoliko pozno. Zato je potrebno že zelo zgodaj začeti, in kot pitje tekočine in prehranjevanje, tudi umske in telesne vaje vnesti v dnevni ritem dejavnosti. Tako bistveno sami vplivamo na upočasnjeno napredovanje upada spominskih sposobnosti.

Kako si lahko pomagamo sami, da bomo možgane in kognitivne funkcije ohranili v dobri kondiciji tudi v starosti?

Priporočam posvet preden začnete z vajami, zato tudi organiziram tečaje, kako pravilno in učinkovito izvajati vaje za spomin. Ni vsaka vaja primerna za vsakogar, gre za različne stopnje zahtevnosti, postopnost, način izvajanja, čas, nekatere vaje so pogovorne, druge pisne, tretje s čutili, četrte namenjene shranjevanju, druge spet za priklic informacij.

Foto: Freepik.com

Najbolj osnovni napotek je, da recimo križanke rešujemo z drugo roko, kot sicer pišemo, lahko črke obrnemo na glavo, da je še težje. Branje in obnavljanje vsebin knjig, odštevanje ali množenje na pamet, izgovorjava daljših besed nazaj, je le nekaj enostavnih vaj, za katere ne potrebujemo pisala in papirja.

Predvsem velja pravilo, da se vaje izvaja ciljno, z namenom izboljšati posamezni proces v procesu pomnjenja. Kar vsepovprek, ali zgolj za zabavo, vaje ne izvajamo, ker ni učinka. Vaje moramo izvajati vsak dan v vseh situacijah, sami ali v družbi z drugimi.

Danes vemo, da so možgani zelo prilagodljivi in se nenehno spreminjajo ter da v resnici lahko vplivamo na njih. Torej, kako lahko vplivamo na svoje lastne možgane?

Brez treninga pozornosti ni uspešnega treninga spomina. Namreč, zaradi nepozornosti - prekinjene ali razpršene - informacij ne shranimo pravilno in kvalitetno in zato zaman pričakujemo, da jih uspešno prikličemo. Pozornost lahko z vajami učinkovito izboljšamo v dveh ali treh mesecih. Je pa seveda tudi odvisno, kakšen tip človeka ste. Na silo ne bomo dosegli pravega rezultata, zato je treba upoštevati, za kakšen tip človeka gre, predno začnemo z vajami za pozornost. (vizualni, avditivni, taktilni…).

Te vaje niso primerne za izvajanje preko računalnika ali telefona, zato jih vedno izvajamo v živo.

PREBERITE TUDI: Intervju z dr. Katjo Rebolj: Divje rastline - učinkovitost, uporaba in hranilna vrednost

Prav tako kot umske ali telesne aktivnosti je izjemnega pomena meditacija, umirjanje, sproščanje - vse to morda uro pred spanjem.

Spanec: vedno več zadnjih raziskav potrjuje učinek na razvoj težav s spominom ali celo demence, in obratno, če je dovolj spanja, so spominske sposobnosti večje, boljša pozornost, manjša verjetnost za razvoj demence.

Primer, recimo če pri 50, 60. 70 letih spimo manj kot 6 ur, je 30 % večja verjetnost za razvoj demence kot, če spimo 7 ur ali več.

Dejavniki, ki vplivajo na kakovost spanca so stres, nestalne ure, alkohol, kajenje pred spanjem, gledanje v TV ali računalniški ekran zadnjo uro pred spanjem, pa tudi kvaliteta ležišča, temperatura, hrup.

Zato so aerobne vaje in meditacija naprimernejša dejavnost pred počitkom, nikakor pa ne naporni tek, intenzivni ples, kajenje, vnos alkohola in kofeina.

Tudi kratek sprehod s hišnimi ljubljenčki pridonese k umiritvi.

Jasmina Lambergar že vrsto let vodi in izvaja možganski fitnes. Z ljudmi dela individualno in skupinsko. Več o njenem delu najdete na njeni spletni strani.

 

 

Spremljajte Moja leta na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Morda te zanima tudi:

Univerza za tretje življenjsko obdobje praznuje izjemnih 40 let

V teh dneh Univerza za tretje življenjsko obdobje prazn...

Starost kot priložnost: skriti razvojni potencial starosti

V zavodu OPRO menijo, da mnoge današnje politike, progr...

Stop nasilju nad starejšimi, v vseh oblikah, v vseh okoljih

15. junija obeležujemo svetovni dan ozaveščanja o nasil...

Metka Klevišar: HIŠO PA MORAM IMETI

Mnogi so v to res tako zelo prepričani, da se je nočejo...

Imate težave s spanjem? ZAČNITE SPATI GOLI (pravijo strokovnjaki)

Ponoči ne morete spati? Ste pod stresom in doživljate t...

Izšla je junijska revija Vzajemnost 2024

Kot pravi Zoran Jelenc, doktor pedagoških znanosti, psi...

Spoštljivo nagovarjanje starejših

O starosti in njenem doživljanju je veliko znanega, vse...

So vaši možgani mlajši ali starejši od vaše biološke starosti? Preverite znake

Kako lahko, torej, ugotovite, če so vaši možgani mlajši...

Intervju: "To je starost, ko pridemo do točke brez vrnitve, kar se tiče višine pokojnine."

"Če varčujemo, nas bo čas bogato nagradil. Če pa vse ži...

Starostniki in varna vožnja: Kdaj je čas, da prenehamo voziti?

Kakšni so znaki, da naša vožnja ni več varna? Kdaj je č...

Prekomerna izpostavljenost soncu je dejavnik tveganja za vse vrste kožnega raka

Bližajo se topli meseci leta. Na NIJZ zato želijo ob Dn...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Starejše novice:
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Dušica Kunaver

Dušica Kunaver
pisateljica, zbiralka ljudskega izročila


"Najlepše darilo na svetu je tisto, ki si ga sam naredil."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2024 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.