Je podaljševanje pokojninske dobe smiselno?

Čeprav se višine pokojnin v »top« državah razlikujejo, imajo sistemi nekaj skupnega: upokojencem dajo veliko možnosti izbire že tekom samega varčevanja oziroma plačevanja prispevkov, so fleksibilni glede trenutka upokojitve (v pokoj gredo lahko celo pri petdesetih, s pokojnino, večjo od povprečne plače) ter jim omogočajo, da prosto razpolagajo z delom svojega privarčevanega denarja - ki jim ga država oplemeniti, ne pa, da ga v celoti zapravi že vnaprej, potem pa jim »obesi« še obresti za draga posojila, s katerimi krpa pokojninsko luknjo.

Dandanes so pokojninski sistemi pod večjim pritiskom kot kdajkoli prej. Glavni vzrok je hitro staranje prebivalstva, ni pa edini. Tu so še povečevanje javnega dolga, ki vpliva na sposobnost za plačilo dajatev v »as-you-go« organiziranem sistemu, zmanjševanje obresti, kar vpliva na naložbena varčevanja, premalo delovno aktivne populacije, ki vplačuje v pokojninske sisteme, globalna konkurenca med ponudniki.

Vse bolj se tudi zdi, da brezglavo podaljševanje delovne dobe ni prava rešitev. Redki so poklici, v katerih so starostniki pri šestdesetih enako produktivni, fleksibilni in sposobni osvajati nove tehnologije kot tisti pri tridesetih. Vsak dan se podajajo v okolje, ki od njih zahteva skrajne fizične in psihične napore, z eno samo mislijo: zdržati do upokojitve. Vse glasnejše tako postajajo ideje o skrajševanju delovne dobe in hkrati ohranjanju plačljivih aktivnosti starejših na področjih, kjer so enako (ali celo bolj) suvereni, kot večina mlajših generacij.

Starejši lahko na primer odigrajo izjemno vlogo pri družinskem življenju mlajših generacij. Dovolj je pogledati v primarne družine, pa vidimo, da mnogokrat postanejo steber, ki omogoča, da mladi enako uspešno »vozijo« družino in kariero (vmes pa se še zdravo prehranjujejo). Bi lahko tu iskali tudi poklicne priložnosti za stare delavce?

Kje se torej najbolj splača postati upokojenec? Na desetem mestu najboljših pokojninskih sistemov na svetu je Irska, na prvem pa Danska. Med deseterico presenetljivo najdemo tudi Čile in Singapur. Lestvica je rezultat raziskave, ki upošteva 40 kazalnikov, posebej pa meri tudi ustreznost, vzdržnost in integriteto posameznega sistema. Pomemben sekundarni namen raziskave je osvetliti pomanjkljivosti v sistemu vsake države ter predlagati možna področja za reforme, ki bi zagotovile še boljše pokojnine, povečale vzdržnost na dolgi rok in izboljšale zaupanje v pokojninski sistem.

Lestvica desetih najboljših pokojninskih sistemov na svetu je sledeča: 10. mesto: Irska; 9. mesto: Čile; 8. mesto: Kanada; 7. mesto: Singapur; 6. mesto: Švica; 5. mesto: Švedska; 4. mesto: Finska; 3. mesto: Avstralija; 2. mesto: Nizozemska; 1. mesto. Danska.