Storitve, ki jih Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ne plača, morate pri osebnemu zdravniku plačati sami. Seznam plačljivih storitev določa skupščina na ZZZS. Znesek, ki ga plačate za te storitve, pa se od zdravnika do zdravnika razlikuje, zanje vam mora zdravnik izdati račun.
Pozanimali smo se, katere storitve je potrebno plačati in zakaj se znesek za enako storitev od zdravnika do zdravnika razlikuje.
Samoplačniške storitve
Katere so tiste storitve zdravnikov, ki jih morate plačati sami, smo vprašali na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in dobili sledeči odgovor vodje sektorja za informiranje in odnose z javnostmi Damjana Kosa:
»Obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje zagotavlja zavarovanim osebam standardne zdravstvene storitve v vseh zdravstvenih dejavnostih, ki so strokovno-doktrinarno utemeljene glede na zdravstveno stanje zavarovane osebe, skladno s presojo zavarovančevega osebnega ali napotnega zdravnika.
Storitve, ki ne sodijo med pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja so naštete v 25. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tako zavarovane osebe na račun obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne morejo uveljaviti:
1. storitve estetskih operacij, razen če so potrebne zaradi posledic poškodb, okvar ali bolezni in so povezane tudi z odpravo funkcionalnih prizadetosti;
2. storitve, ki so povezane z iztreznitvijo ob akutnem alkoholnem opoju;
3. storitve neobveznega cepljenja;
4. storitve ugotavljanja zdravstvenega stanja, ki jih zavarovana oseba uveljavlja zaradi zahtev ali predpisov na drugih področjih ali pri drugih organih (pri zavarovalnicah, sodiščih, v kazenskem postopku izdaja potrdil za voznike motornih vozil, ukrepi v zvezi z varstvom pri delu itd.);
5. storitve, potrebne za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki presegajo obseg storitev, opredeljenih v seznamu obvezne medicinske dokumentacije za uveljavljanje pravic na podlagi invalidnosti in preostale delovne zmožnosti in storitve na zahtevo invalidske komisije;
6. storitve alternativne diagnostike, zdravljenja ali rehabilitacije, za katere ni dal soglasja minister, ki je pristojen za zdravje;
7. storitve, ki se izvedejo na zahtevo zavarovane osebe in ki po mnenju osebnega ali napotnega zdravnika, glede na njeno zdravstveno stanje, niso potrebne;
8. stroški prevoza zavarovane osebe iz tujine v domovino.«
Razlika v ceni samoplačniških storitev
Cenik samoplačniških storitev se od zdravnika do zdravnika razlikuje. Po obrazložitev, zakaj je temu tako, smo se obrnili na Zdravniško zbornico Slovenije. Vodja oddelka za odnose z javnostmi Valentin Hajdinjak nam je zadevo pojasnil takole:
»Plačljive so storitve, ki jih ne krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V tem primeru gre torej za samoplačniške storitve, katerih cena se oblikuje tržno. Storitve so ovrednotene in razvrščene po Pravilih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v sistem obveznega, prostovoljnega in samoplačniškega zdravstvenega zavarovanja. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje (Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, Zdravstvena zavarovalnica Triglav, Adriatic) pa daje možnost dodatnega kritja finančnih sredstev za zdravstvene posege, ki so prav tako v skladu s Pravili Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Nadstandardno zavarovanje omogoča financiranje storitev, ki niso pravica iz obveznega in osnovnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja pod določenimi pogoji. Razmerja, ki jih ne urejajo akti v zvezi z obveznim ali dodatnim zdravstvenim zavarovanjem, ureja Pravilnik o zdravniški tarifi. Pravilnik o zdravniški tarifi vsebuje najnižje priporočene cene, ki so izračunane na podlagi minimalnega potrebnega časa za posamezno opravilo (in uporabo ustreznega kakovostnega materiala). Cenik pa ne more določati najvišjih priporočenih cen storitvam na prostem trgu, saj bi tako neupravičeno posegal v tržna razmerja.
Zdravniki in zobozdravniki morajo za samoplačniške storitve pacientu izdati račun.«