Kronične bolezni ven lahko vodijo v invalidnost

Moje zdravje > Bolezni | piše: Sanja Švajger | 10.3.2015
Kronične bolezni ven spodnjih okončin so ena od najbolj pogostih obolenj odrasle populacije, ki so slabo prepoznane in le redko ustrezno zdravljene. Kakovost življenja bolnikov z venskim popuščanjem in kronično boleznijo ven je zelo zmanjšana, obe bolezni pa lahko vodita v invalidnost.
Kronično bolezen ven ima pri nas skoraj polovica odrasle populacije. (foto: FreeDigitalPhotos.net)
Kronično bolezen ven ima pri nas skoraj polovica odrasle populacije. (foto: FreeDigitalPhotos.net)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Kronična bolezen ven pomembno prispeva k splošni obolevnosti populacije. Podatki o prevalenci se razlikujejo, na kar vpliva tudi definicija bolezni same, ki lahko vključuje že povsem netipične razširitve kapilar, lahko pa le težke oblike bolezni z venskimi razjedami. Glavni dejavniki tveganja za kronične bolezni ven spodnjih okončin so družinska nagnjenost, čezmerna telesna teža, telesna neaktivnost, število porodov, prebolela globoka venska tromboza in starost. Ženske zbolevajo pogosteje kot moški. Raziskava med slovensko populacijo, ki jo je vodil prof. dr. Pavel Poredoš, dr.med. , je pokazala, da ima kronično bolezen ven 49,7 odstotkov odrasle populacije, kronično vensko popuščanje pa 10,5 odstotkov odraslih.

Namen študije
Motnje obtoka v venah spodnjih okončin, kar je definicija kroničnih bolezni ven spodnjih okončin, predstavljajo pomemben nacionalni zdravstveni problem. Kljub pogostnosti v Sloveniji z izjemo Bele Krajine in Metlike epidemioloških podatkov o kroničnem venskem popuščanju in kronični bolezni ven ni bilo na razpolago. Zato je bila opravljena presečna raziskava, katere namen je bilo ugotoviti, kakšna je prevalenca kroničnih bolezni ven, kateri so dejavniki tveganja, kakšna je napredovanost bolezni in kakšna je obravnava bolnikov s kroničnimi boleznimi ven pri nas. Podatki iz tujine kažejo, da ima že po dvajsetem ali tridesetem letu starosti bolezenske spremembe v venskem obtoku spodnjih okončin 20 odstotkov populacije, po 60. letu starosti pa že polovica. Delež težjih oblik narašča s starostjo.

Potek študije in rezultati
Študija je potekala v 72 ambulantah splošnih zdravnikov iz vseh regij v Sloveniji, vanjo pa je bilo zajetih 2512 bolnikov, ki so zaradi kateregakoli vzroka obiskali eno od vključenih ambulant. Povprečna starost preiskovancev je bila 56 let. Največ preiskovancev je bilo starih od 40 do 80 let, 62 odstotkov je bilo žensk, 38 odstotkov pa moških. Pri vseh so ugotavljali prisotnost kronične venske bolezni (KVB) in kroničnega venskega popuščanja (KVP), vključno z metličastimi razširitvami kapilar in drugimi značilnimi kožnimi spremembami. Za vsakega preiskovanca je bil izpolnjen vprašalnik, ki je vseboval opis težav, povezanih s KVB ali KVP, opis kliničnih znakov, dejavnikov tveganja, opredelitev stadija bolezni ter zdravljenje (pri bolnikih s KVB ali KVP). Izkazalo se je, da je imela polovica (49,7 odstotkov) v študijo zajetih oseb znake kronične bolezni ven, desetina (10,5 odstotkov) pa znake kroničnega venskega popuščanja. Obe obolenji sta bili pogostejši pri ženskah: njihov delež med bolniki s KVB je bil 71,2 odstotka. Prevalenca se je povečevala s starostjo: za vsakih deset let starosti se je pogostnost povečala za 1,6 krat. Največ bolnikov je imelo blage oblike bolezni: stadij I glede na CEAP klasifikacijo (49 odstotkov) oziroma stadij II glede na CEAP klasifikacijo (30 odstotkov). Pet odstotkov bolnikov je imelo najbolj napredovalo obliko bolezni (stadij VI CEAP). Najpogostejši bolezenski znaki so bili otekanje, občutek težkih nog, bolečine v nogah ter nočni krči v nogah.

Zdravljenje ter dejavniki tveganja
Slovenska študija o kronični venski bolezni je tudi pokazala, da sta bili kronična bolezen ven in kronično vensko popuščanje ustrezno zdravljeni le pri 40 odstotkih bolnikov. Osem odstotkov bolnikov je imelo kirurški poseg, 9,3 odstotkov jih je uporabljalo zdravila, 28,9 odstotkov pa kompresijske nogavice. Najpomembnejši dejavniki tveganja so bili dednost (prirojena šibkost ven), nosečnost, starost in prebolela venska tromboza. Med slednjimi jih je 88 odstotkov imelo kronično bolezen ven, 43 odstotkov pa kronično vensko popuščanje. Med ženskami, ki nikoli niso rodile, jih je kronično vensko bolezen imelo 9 odstotkov, med tistimi, ki so rodile trikrat, pa 72 odstotkov. Nosečnost vpliva na razvoj varic in kronične bolezni ven na več načinov: zaradi spremenjenega hormonskega statusa, povečanega tlaka v trebuhu ter upočasnjenega toka krvi v venah.

Za konec velja opozoriti tudi na to, da bolezni ven še do nedavnega niso bile prepoznane in ustrezno zdravljene, preventivni ukrepi, s katerimi bi lahko preprečili razvoj najhujših oblik, pa niso bili izvajani.

Spremljajte Moja leta na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Morda te zanima tudi:

All-on-4: Rešitev za funkcionalen nasmeh

Ste izgubili več zob in s tem funkcionalnost vašega nas...

Tako lahko povsem naravno znižate holesterol

Povišan holesterol predstavlja tveganje za razvoj hujši...

Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni: »Nikoli prezgodaj, nikoli prepozno«

Mesec september v svetu obeležujemo kot svetovni mesec ...

Ali barvanje las povzroča raka?

Kako škodljive so barve za lase? Ljudje naj bi lase bar...

Žajbelj – uravnava holesterol, lajša simptome menopavze in izboljšuje spomin

Koristi žajblja že dlje časa preučuje tudi znanost. Kar...

Kaj se zgodi s telesom, če naredimo 4000 korakov na dan?

Kaj se začne dogajati z našim telesom, če naredimo samo...

V Cankarjev dom v Ljubljano prihaja že 22. Festival za tretje življenjsko obdobje

Od 27. do 29. septembra prihaja že 22. Festival za tret...

Metka Klevišar: MUCA JI POLEPŠA ŽIVLJENJE

Sama nisem nikoli imela niti mačke, niti psa, tako da š...

OGNJIČ: celi rane, pomaga pri težavah z limfo, podpira jetra, deluje protimikrobno

Ognjič je pogosta vrtna rastlina, ki raste praktično po...

22. Festival za tretje življenjsko obdobje konec septembra v Cankarjevem domu

V Cankarjev dom v Ljubljano od 27. do 29. septembra pri...

Intervju: Ustvarjalnost starejši osebi nudi občutek namena in cilj, da ostane aktivna...

Vse več raziskav kaže, da ima ustvarjalnost neverjeten ...

Zakaj je soda bikarbona farmaciji trn v peti?

Soda bikarbona je že dolgo časa predmet mnogih raziskav...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Starejše novice:
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Dušica Kunaver

Dušica Kunaver
pisateljica, zbiralka ljudskega izročila


"Najlepše darilo na svetu je tisto, ki si ga sam naredil."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2023 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.