O raku materničnega vratu smo se pogovarjali z dr. Urško Ivanuš, dr. med, spec. javnega zdravja, vodjo Državnega programa ZORA
Kako pogost je rak materničnega vratu v Sloveniji?
Rak materničnega vratu v Sloveniji ni več pogost rak, letno zboli okrog 110 in umre okrog 40-50 žensk. Temu ni bilo vedno tako, v začetku 60' let prejšnjega stoletja je bilo breme tega raka primerljivo incidenci danes v Afriki in je bil ta rak tudi v Sloveniji eden vodilnih rakov pri ženskah. Breme tega raka je danes v Sloveniji majhno zato, ker se več kot 70 % vseh žensk v starostni skupini 20-64 let redno udeležuje presejalnega programa ZORA vsake tri leta pri osebnem izbranem ginekologu. Na presejalnih pregledih pravočasno zaznamo predrakave in zgodnje rakave spremembe in jih zdravimo. Če odkrijemo in zdravimo predrakave spremembe, s tem lahko preprečimo raka. Ker letno odkrijemo in zdravimo okrog 1.600 predrakavih sprememb materničnega vratu, od katerih bi jih kar dobra tretjina napredovala v raka, v kolikor jih ne bi zdravili, je tega raka v Sloveniji vse manj. V prihodnje ga bo manj tudi zaradi cepljenja proti HPV, cepljene deklice bodo imele kar 90 % manjšo verjetnost, da bodo kadarkoli zbolele s tem rakom. Ker zaščita ni 100 %, morajo tudi cepljene deklice redno hoditi na presejalne preglede. Na presejalne preglede lahko hodijo tudi ženske po 65. letu starosti, še posebej je to priporočljivo za tiste, ki so v preteklosti že imele patološke brise ali predrakave spremembe. Ženske, ki so prej redno hodile na preglede in so imele negativen rezultat, imajo izjemno majhno tveganje, da bodo po 65. letu zbolele za rakom materničnega vratu, zato se pregledov več ne rabijo udeleževati.
Pri kateri starosti se najpogosteje pojavi, kakšen je odstotek ozdravitve?
Rak materničnega vratu se v državah, kjer nimajo organiziranega presejanja, najpogosteje pojavlja pri mladih ženskah med 40. in 50. letom starosti. Gre za enega redkih rakov, ki je najpogostejši prav v obdobju, ko so ženske še delovno aktivne, skrbijo za ožjo in širšo družino, zato ta rak povzroča tudi veliko čustvenih stisk, tako pri bolnici kot njeni družini. In čeprav je prav rak materničnega vrtu najbolj preprečljiv od vseh rakov, pri zdravljenju napredovale bolezni nismo tako uspešni, kot bi si želeli. Zato je izjemno pomembno, da ženske hodijo na redne presejalne preglede ZORA k svojemu osebnemu ginekologu in da je delež cepljenih proti HPV po nacionalnem programu cepljenja v 6. razredu osnovne šole čim večji. Ženske, ki se redno udeležujejo programa ZORA, imajo zaradi pravočasnega odkritja in zdravljenja predrakavih sprememb veliko manjše tveganje, da bodo zbolele z rakom, kot ženske, ki ne hodijo na presejalne preglede. Če kljub temu zbolijo, pri njih običajno odkrijemo raka v zgodnjem stadiju, ko še ni razširjen. Ker zgodnji rak praviloma ženski ne povzroča težav, pri ženskah, ki se ne udeležujejo progama ZORA, običajno raka odkrijemo v razširjenem stadiju, ko je zdravljenje bolj intenzivno, odstotek ozdravitve in kakovost življenja pa slabša. Zaradi razlik v stadiju raka ob diagnozi je, v kolikor je bil rak odkrit na presejalnem pregledu ZORA, 5-letno preživetje bolnic kar 92 % v primerjavi s 62 %, če za rakom zboli ženska, ki se ni udeleževala presejalnih pregledov ZORA. Seveda obstajajo tudi izjeme, ko ženska hodi na preglede in zboli z razširjeno obliko bolezni, a te izjeme so izjemno redke in za vsako tako žensko nam je hudo.
Kakšni so znaki RMV, kdaj je nujno, da se odpravimo do zdravnika?
Najbolje je, da vsake 3 leta, ko nastopi čas za presejalni pregled! Takrat, ko se še počutimo zdravi. Rak materničnega vratu je namreč med raki izjema, saj lahko z rednimi preventivni pregledi in cepljenjem proti HPV preprečimo skoraj vsak nov primer tega raka. Po pričakovanjih Svetovne zdravstvene organizacije bo to prvi rak, ki ga bomo uspeli eliminirati. Tako, kot smo na eliminirali primer poliomielitis, s cepljenjem.
Znaki raka materničnega vratu se običajno pojavijo pozno. Vsekakor je treba h ginekologu, če ima ženska naslednje težave:
- ponavljajoče se krvavitve ali rjav izcedek po spolnem odnosu ali med dvema menstruacijskima krvavitvama;
- krvavitev v pomenopavzi;
- dolgotrajen smrdeč izcedek iz nožnice, brez znakov vnetja;
- stalne bolečine v križu, ki niso posledica sprememb hrbtenice;
- pogosto in boleče uriniranje ali krvav urin, ki ni posledica vnetja mehurja.
Kako poteka zdravljenje in ali se RMV pogosto ponovi? Ali je možno, da mora zaradi RMV pacientka na odstranitev jajčnikov in maternice?
Da, običajno zdravljenje raka materničnega vratu poteka bodisi operativno, z odstranitvijo maternice, lahko tudi jajčnikov, ali z obsevanjem. Lahko tudi sistemsko. Pri mladih ženskah z rakom materničnega vratu v nizkem stadiju, je včasih možno odstraniti le maternični vrat in s tem ohraniti rodnost. Medtem ko zdravljenje predrakavih sprememb materničnega vratu praviloma poteka povem drugače, in sicer ambulantno, v lokalni anesteziji, ženska gre domov še isti dan, lahko zanosi in rodi. Operater s posebno električno zanko odstrani košček materničnega vratu v obliki konusa in pri večini žensk je to dokončno zdravljenje. Morajo pa ženske hoditi še dve leti po konizaciji na redne kontrole, da ginekolog pravočasno zazna in zdravi morebitno ponovitev bolezni, ki pa ni pogosta.
Rak materničnega vratu je ozdravljiva bolezen, če jo odkrijemo zgodaj in če raka odstranimo v celoti. Preživetje bolnic v zelo zgodnjem stadiju raka je praktično 100 %. Medtem, ko je preživetje pri razsajeni obliki manjše.
Je RMV deden?
Ne. RMV nastane zaradi okužbe s HPV. Je pa res, da pri nekaterih ženskah okužba hitro izzveni sama po sebi, pri drugih pa vztraja in dlje kot vztraja, večja je verjetnost, da bo povzročila predrakave in rakave spremembe materničnega vratu. Možno je, da k temu prispeva naš dedni zapis, zagotovo pa k temu prispeva življenjski slog in izbira zdravih ali nezdravih vedenj. Večje tveganje za okužbo s HPV in s tem za RMV imajo ženske, ki so spolno življenje začele bolj zgodaj, tveganje se veča s številom spolnih partnerjev in otrok. Večje tveganje za dolgotrajno okužbo s HPV imajo ženske z oslabelim imunskih sistemom in tiste, ki jemljejo hormonsko kontracepcijo. In kadilke – mnogi ne vedo, ampak kadilke imajo dvakrat večjo verjetnost, da zbolijo z rakom materničnega vratu kot nekadilke. Tveganje za raka materničnega vratu se povečuje s številom pokajenih cigaret. Večje tveganje za raka materničnega vratu imajo tudi pasivne kadilke. To so ženske, ki same ne kadijo, vdihavajo pa cigaretni dim iz okolice. Cigaretni dim je znan nevarnostni dejavnik, ki vpliva na okužbe s HPV in na ta način povečuje tveganje za raka materničnega vratu. Mehanizem še ni popolnoma raziskan, domnevajo pa, da imajo kadilke večjo verjetnost, da se s HPV okužijo in/ali manjšo verjetnost, da okužba s HPV spontano izzveni. Najverjetneje je vzrok oslabljeno delovanje imunskega sistema pri kadilkah in s kajenjem povezane spremembe v celicah sluznice materničnega vratu.