V bolezni pridejo vsi naši odnosi še na prav poseben način do izraza. Marsikaj, ker smo morda prej spravili pod preprogo, pride sedaj z vso jasnostjo na dan in nas pogosto preseneti. V pozitivnem ali pa tudi v negativnem smislu. Ljudje, ki od drugih pričakujejo preveč, so v bolezni lahko razočarani. Prijetno presenečen pa je lahko nekdo, ki ni nikoli pričakoval preveč in sedaj skoraj ne more verjeti, da so drugi ljudje tako pripravljeni skrbeti zanj in mu pomagati. Oboje pa je nastajalo že veliko prej, preden se je bolezen pojavila. Graditev dobrih medsebojnih odnosov je nekaj, kar traja celo življenje in je ena najbolj bistvenih stvari v našem življenju.
Čeprav so naši medsebojni odnosi še tako dragoceni, pa se moramo zavedati, da mora človek znati biti sam, tudi v bolezni. Za sobivanje z drugimi je resnično sposoben samo človek, ki zna biti sam. Bolezen, posebno težja bolezen, prizadene človeka v njegovem bistvu in kdor ni pripravljen, da se sam sreča s seboj v tem bistvu, bo vse pričakoval samo od drugih. Nihče ne more namesto tebe živeti z vsemi težavami, z bolečinami, prizadetostjo, nihče ne more namesto tebe iskati smisla vsega, nihče ne more namesto tebe izpuščati stvari, ki so ti drage. Ni lahko soočati se z vsemi temi vprašanji, ki se ob bolezni pojavijo, ampak ni druge poti. Tudi medicina sama na vse to ne more odgovarjati, to tudi ni njena naloga. Je pa za vsakega bolnika bistveno, kako se sam znajde pred temeljnimi bivanjskimi vprašanji. Ni nujno, da bo našel odgovor na vsa vprašanja, ki ga vznemirjajo. Verjetno ne. Važno je samo, da je pripravljen soočiti se z njimi in ne bežati pred njimi.
Kdor zna z boleznijo biti sam, bo veliko laže živel tudi z ljudmi okrog njega. Potem odnos z njimi ne bo obremenjen z napačnimi pričakovanji, z neprestanim iskanjem krivca, z mnogimi nepotrebnimi obtožbami. Veliko laže bo tako najti ustrezno pomoč. Morda celo ozdravitev, morda samo pomoč ob bolezni, s katero bo moral živeti do smrti.
O tej razsežnosti v bolezni navadno ne govorimo. Kdo sploh govori o tem, kako pomembno je znati biti sam? Kdo tudi mladim spregovori o tem? Znati biti sam je pomembno za vse naše življenjske situacije. Za naše sobivanje z drugimi, za čas zdravja in bolezni, pa še toliko drugih situacij. Kdor zna biti sam, tudi ne bo tako hitro postal tarča najrazličnejših manipulacij.
Prispevek je iz knjige Samo, da bo zdravje, Metke Klevišar (Celjska Mohorjeva družba 2012)