Sladkorna bolezen je skupina različnih bolezni, ki jim je skupna previsoka koncentracija glukoze v krvi. Previsok krvni sladkor, kot glukozo poimenujemo laično, je pri tipu 2 sladkorne bolezni posledica sočasno prisotne okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina, in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem mišičje in jetra. Poznamo več tipov sladkorne bolezni.
Tipi sladkorne bolezni
Pri sladkorni bolezni tipa 1 so težave zelo izrazite, saj hitro pride do propadanja beta celic trebušne slinavke, tekom nekaj dni ali tednov. Pri tipu B pa se sladkor dviguje bolj počasi, zato lahko bolj poškoduje ožilje, saj jo kasneje odkrijemo. Ta je tudi bolj pogosta, kar približno 90% vseh oseb s sladkorno boleznijo jo ima.
Pogostost sladkorne bolezni
Sladkorna bolezen se pojavlja vse pogosteje. Za 25,9 odstotkov se je število oseb, ki prejemajo zdravila za zniževanje krvnega sladkorja od leta 2010 do 2019. Tudi v bodoče se pričakuje naraščanje števila prebivalcev s to boleznijo, kar je po večini povezano s staranjem prebivalstva in neugodnimi spremembami v življenjskem slogu. Strmo pa narašča tudi pojav sladkorne bolezni v obdobju nosečnosti.
Kako prepoznamo sladkorno bolezen
Trije znaki (če se pojavijo hkrati) ponavadi opozarjajo na možnost previsokega krvnega sladkorja:
- neobičajno izražena žeja,
- pogosto uriniranje
- in nehotena hitra izguba telesne teže.
se, ko se nivo krvnega sladkorja dvigne preko 10 mmol/l. Takšne težave so lahko zelo izrazite in k zdravniku običajno hitro pripeljejo bolnika z na novo odkrito sladkorno boleznijo tipa 1. Prava težava sladkorne bolezni tipa 2 pa je ravno v tem, da je krvni sladkor več let že lahko previsok, vendar ne toliko, da bi oseba to zaznala. Zato je potrebno, da se posameznik redno udeležuje preventivnih pregledov, ki jih izvajajo v timu družinske medicine.
Zdravljenje
Previsok krvni sladkor pri sladkorni bolezni tipa 1 zdravimo z insulinom, s katerim se oboleli zdravi vse od pojava bolezni in nato vsa desetletja življenja, skozi vsa življenjska obdobja. Pri sladkorni bolezni tipa 2 o načinu zdravljenja odloča njen klinični potek in stanje ob odkritju.
Če jo odkrijemo dovolj zgodaj, ko je delovanje beta celic trebušne slinavke še vedno dobro ohranjeno, lahko prehodno zadošča prilagoditev prehrane, gibanja oziroma telesne teže. Glede na napredujoče propadanje beta celic pa je slej kot prej potrebno zdravljenje z zdravili, ki delujejo preko različnih mehanizmov. Nekatere so v obliki tablet, druge je potrebno vbrizgavati v podkožje. Ko učinki teh zdravil izzvenijo, tudi pri sladkorni bolezni tipa 2 bolnik potrebuje zdravljenje z insulinom. Poleg uravnavanja krvnega sladkorja pa vse osebe s sladkorno boleznijo vsekakor potrebujejo tudi zdravljenje previsokega krvnega tlaka in maščob/holesterola.
Zdrav življenjski slog
Skrb za prehrano in gibanje sta nujna sestavna dela uspešnega zdravljenja sladkorne bolezni, saj ugodno vplivata na mnoge presnovne procese.
Za izboljšanje urejenosti glikemije, vzdrževanje primerne telesne mase in zmanjšanje tveganja za razvoj kroničnih zapletov osebam s sladkorno boleznijo na NIJZ svetujejo vsaj 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti (od 50 do 70% maksimalne srčne frekvence) tedensko. Telesna dejavnost naj bo enakomerno razporejena preko vsaj treh dni v tednu, med dvema vadbama pa naj ne mineta več kot dva dneva brez dejavnosti (Ugodni učinki telesne dejavnosti namreč v dveh dneh že izzvenijo; enkrat tedenska daljša telesna dejavnost ne more nadomestiti rednega, vsakodnevnega gibanja. Svetujemo tudi izvajanje vaj za mišično moč vsaj dvakrat tedensko, so zapisali.
Zapleti, ki jih sladkorna bolezen povzroča
Sladkorna bolezen tekom let povzroči okvaro drobnih žil in notranje stene velikih žil. Na ta način poškoduje očesno ozadje, ledvica, oživčenje, ter zmanjša prekrvitev možganov, srčne mišice in nog.
Sladkorna bolezen v razvitem svetu ostaja vodilni vzrok za slepoto, odpoved delovanja ledvic, amputacije spodnjih okončin ter bolezni srca in ožilja.
Sladkorna bolezen, kot ena izmed kroničnih bolezni, ni samo problem razvitega sveta, ampak je v vedno večji meri odraz ekonomskih in socialnih determinant zdravja, kot sta revščina in neizobraženost, ter splošnega staranja prebivalstva, zato je za njeno uspešno obvladovanje potrebno usklajeno delovanje zdravstvenega sistema in celotne družbe.
Vir: NIJZ