Spolnost v zrelih letih: Ko želje ni več

V seksu se ljudem oziroma parom dogaja vse živo. To, da strast zamre, je po svoje logično, glede na razvojne zakonitosti spolne želje. Želja, ko se enkrat izpolni oziroma, ko se mnogokrat izpolni, neha biti želja – izgubi svoj energetski (libidinalni) naboj. Seveda je izguba strasti – torej libidinalne (energetske) investiranosti želje – odvisna od številnih dejavnikov. Pomembno je tako otroštvo oziroma primarna družina, pa do siceršnjega spolnega življenja. Enega in istega partnerja si ne moremo enako strastno želeti vse življenje. Ene in iste spolne prakse – na istem mestu (postelji) – so tudi problematične. Tisti, ki so imeli prvih dvajset ali trideset let življenja izjemno pestro seksualno življenje, veliko partnerjev in veliko različnih spolnih praks, ne morejo na stara leta doživljati strast z enim in istim partnerjem.

Varanja zelo zapletejo domače spolno življenje. Tisti, ki varajo (v mislih imam predvsem moške, ki varajo svoje žene v adrenalinskih spolnih praksah ali celo orgijah z deset ali dvajset let mlajšimi ženskami/ljubicami), ne morejo na stara leta seksati, tako kot bi si želeli oziroma hoteli. Moški so zato ob ostarelih žen(sk)ah/partnericah posledično lahko erektilno disfunkcionalni oziroma impotentni.

Z ženskami je nekoliko drugače, čeprav imajo tudi one probleme z vzburjenjem in vsemi nujnimi spremljajočimi fiziološkimi procesi (navlaženost nožnice ipd.) Njihovi fiziološki in psihološki občutki pri sprejemanju penisa vase (vagino) so vseeno pri nekaterih božanski tudi na stara leta, in niso tak naveličane kot nekatere druge ženske, ki imajo morda povrhu vsega še tekmovalni odnos s svojimi možem/partnerjem. Ženska falična življenjska drža lahko zelo zniža nivo pohote oziroma strasti (v klasičnem seksu), in to zato, ker faličnim ženskam psihično ne paše koncept seksa oziroma koitusa, ker je le-ta tako rekoč sadomazohističen. Moška aktivnost falične ženske moti, ker jih dela pasivne, kar jim seveda ne paše – na stara leta pa se stvari samo še poslabšajo.

Mnogi na stara leta nehajo seksati s konsenzom – torej obema nekako ne paše več tako intenzivno seksati kot nekoč. Torej: zakaj bi preprečili zamrtje seksa, če to obema paše.
Navadno pa se zgodi, da enemu seks tudi na stara leta paše, drugemu pa ne. Tu nastane večji problem. Tisti, ki mu seks ne paše, zna biti odrezav in vztrajati pri svoji aseksualni drži.
Tukaj je še nekaj drugih dejavnikov. Pri ženskah ni zanemarljiva sposobnost doseganja orgazma. Tiste ženske, ki zelo težko doživljajo orgazem, bodo morda z leti oziroma staranjem obupale nad to svojo (ne)sposobnostjo in jim seks ne paše.

Mnogi moški bi na stara leta sicer seksali, s čimer bi v seksualnem aktu dvignili ego in si dali sadističnega duška, občutili bi nadvlado in se narcistično smehljali nadvladi – a kaj ko imajo probleme z erekcijo. Mnogi moški na stara leta ne pristajajo na seks tudi zato, ker se bojijo svoje simbolne kastracije v obliki impotentnosti oziroma erektilne disfunkcije. Raje ne seksajo, kot da bi se osramotili z impotentnostjo – pa še žensko bi s tem na nek način užalili – v smislu, da ni dovolj lepa in poželjiva za normalno erekcijo. Ženi/partnerici pa tudi ne preostane drugega, kot da sprejme zamiranje prakticiranja seksa.

Poleg tega je na stara leta pri ženski problem sproščenost. Njeno telo ni poželenja vredno, moški pa se ga niti ne dotika več s tako veliko strastjo kot nekoč, in ženska to čuti in ni ji prijetno, da nima več aduta, ki ga bi v seksu unovčila. Ženski seksualni adut ni vagina – kot »luknja«, ki je povrhu vsega še za moškega (kot) »grozljiva« rana. Moški erektiran penis pa je za žensko vselej fascinanten.

Tudi koncept seksa se pri mnogih moških z leti spreminja. Moški se rad ukvarja z lepoto ženskega telesa – z božanjem necelulitne kože, (trdih in polnih) prsi (»špehnati«, gubasti in oveli deli niso prav prijetni za ljubkovanje …). Z leti pa ti seksualni atributi ženskega telesa izgubijo na vrednoti in moški izgubi libidinalni naboj. Penetracija izgubi sadistični naboj, ker ni več pravega trenja. Strast upade, oziroma: ni več tako prijetno seksati, kot je bilo nekoč. Oralne prakse pa tudi ne odtehtajo – še posebno, če jih žen(sk)a/partnerica ne izvaja z užitkom. Moškemu pa kunilingus oziroma izvajanje oralnih praks ne paše samo po sebi – če se ženska psihično ne odziva pozitivno – moškemu ne pašejo oralne prakse kar tako. Ženska vagina moškega načeloma ne vzburja na takšen način, kot žensko lahko vzburja in fasicnira erektiran penis – ženska je sama sebi všeč, če/ko vidi, da ravno ona spravi možu/partnerju penis »pokonci«, do erekcije. Ženski, ki se felacija gnusi, bo hitro končala svojo seksualno kariero, ker bo mož/partner nad njo obupal.

Tu je še precej dejavnikov, ki so pomembni za seksualno dogajanje na stara leta. Individualne razlike kljub nekaterim univerzalnim zakonitostim obstajajo.