Mag. Miloš Židanik, dr. med., specialist psihiater je na vrata svoje ambulante obesil preprosto in razločno besedilo, ki se glasi:
»Rak, bolezni srca in ožilja, debelost, sladkorna bolezen in avtoimuna obolenja (npr. multipla skleroza) je možno relativno enostavno preprečiti, a tudi zdraviti oz. vplivati na njih potek, če so te bolezni že prisotne – s pomočjo prehrane. Izberite hrano izključno rastlinskega izvora – brez mesa, rib, mlečnih izdelkov in jajc in naredili boste največ zase in za svoje otroke. Zrelost pomeni zrel odnos do sebe in svojih. Čas je za spremembo!«
V nekaj dneh je fotografija njegovega sporočila zakrožila med uporabniki Facebook-a, zato smo ga prosili za malce bolj obsežno razlago.
Za portal MojaLeta.si je mag. Miloš Židanik, dr. med. odgovoril:
»Gre za to, da karkoli sprejmemo vase, izgrajuje naše telo in našo notranjost. Tako fizična kot psihična hrana. In postane del nas. Ko govorimo o materialni hrani, pomeni, da hrano zmeljemo z zobmi in prebavimo s prebavili. Če je hrana slaba ali če kakovostna, v vsakem primeru bo postala del našega telesa, naših celic in bo tako vplivala na naše telo. Če zaužijemo hrano, kjer je zraven še nekaj prehrambnih dodatkov (barvila, umetna sladila, arome, konzervansi, ostanki pesticidov, herbicidov, težke kovine ali naravni strupi kot aflatoksin), ki uničujejo našo dedno zasnovo, je verjetnost, da dobimo raka, precej večja, kot če se prehranjujemo z biološko pridelano hrano. To je prvo sporočilo. Drugo je, da žal institucijam, ki so za to poklicane, da kontrolirajo izdelke v trgovinah, ne moremo zaupati, ker so v primežu politike, ta pa v primežu lobijev. Tako sem doživel predavanje zaposlene na Institutu za kemikalije na Ministrstvu za zdravje, ki je javno, pred laično javnostjo govorila, da naj organiziramo civilno iniciativo za prepoved aspartama v prehrani (umetno sladilo, ki je dokazano kancerogeno), češ da so na Ministrstvu (z vsemi vzvodi moči in s plačanimi strokovnjaki iz tega področja) povsem nemočni zaradi vpliva lobijev živilske industrije. In tretja stvar je Kitajska študija. Gre za raziskovalca klasičnega tipa, ki je delal za ameriško vlado. Dobil je nalogo, da razišče razloge za visoko pojavnost raka na jetrih otrok, ki so bili vključeni v ameriške programe pomoči nerazvitim državam. V svojih raziskavah je povezal pojavnost raka z uživanjem hrane živalskega izvora (podgane je hranil z mlekom). Ko je postal znan, so k njemu prihajali raziskovalci iz vsega sveta, tudi iz Kitajske. Tam so imeli zanimive epidemiološke podatke o pojavnosti raka v celi državi, kjer so bile razlike med področji reda velikosti 1:14 – v zahodnih državah jemo vsi praktično isto hrano in tu so razlike reda velikosti 1:1,6 (prosim, upoštevajte, da Kitajske študije sedaj nimam pred seboj na mizi, ko to pišem in da pišem po svojem spominu, pa so tako možna odstopanja). Največje razlike so bile med podeželjem, kjer so se ljudje prehranjevali s prehrano pretežno rastlinskega izvora in mestnimi predeli, kjer so prevzemali prehrambne navade Zahoda. Sledila je Kitajska študija, ki so jo omogočile uradne službe tako Kitajske kot ZDA, s kadrom in denarjem. Raziskovalci so šli na teren in anketirali ter testirali prebivalce. Rezultati so bili šokantni. Campbellu, vodilnemu raziskovalcu Kitajske študije, je uspelo povezati način prehranjevanja z najpomembnejšimi boleznimi Zahodnega sveta – srčno-žilnimi obolenji (srčna kap, ateroskleroza, angina pektoris), rakom (npr. rakom dojke, prostate, prebavil), avtoimunimi obolenji (npr. multiplo sklerozo, sladkorno boleznijo tipa 1), debelostjo z vsemi posledicami in sladkorno boleznijo tipa 2, pa tudi Alzheimerjevo boleznijo in osteoporozo. Teh bolezni v predelih revnega podeželja Kitajske praktično ne poznajo. Potem je avtor knjige Kitajska študija zgodovinsko opisal prizadevanja in spoznanja drugih kolegov, ki so bolezni, ki sem jih navedel, zdravili s pomočjo spremembe življenjskega sloga in opisal njihove uspehe. Opisal je tudi, zakaj njegovo delo ni doseglo takega učinka na vodilne v zdravstveni politiki in bil pri tem zelo verodostojen. Glede na njegova spoznanja, pa tudi glede na druge vire znanja, sem si dovolil zapisati to obvestilo in ga obesil pred svojo ambulanto. Hkrati sem napisal članek za naš zdravniški časopis Isis in čakam na objavo, najverjetneje že v naslednji številki konec septembra. Želel sem to informacijo predati vsem zdravnikom, ker sem menil, da če sam nisem o njegovih dognanjih bil nikjer obveščen, da verjetno o tem niso bili tudi moji kolegi. Želel bi, da bi prišla ta informacija do vseh ljudi in da bi zamenjali socialne predstave o tem, kaj je zdravo. Da se ne zanesemo na priporočila naših babic, kako je kurja juhica dobra za prehladna obolenja in rdeče meso za boljšo kri, mleko pa za kalcij in osteoporozo, ampak, da se zanesemo na znanstveno preverjene dokaze, ki govorijo o škodljivosti vseh živil živalskega izvora, tako mesa, rib, mlečnih izdelkov in jajc. Do takrat pa dajem to informacijo svojim bolnikom v svoji ambulanti.«