Tako kot o vseh skrivnostnih stvareh, tudi o notranjem miru kroži nekaj mitov. Preverite ali v katerega izmed njih verjamete tudi vi.
Mit št. 1: Obstajata pravi čas in pravi kraj, da pridem v stik z notranjim mirom
Nekateri verjamejo, da obstajata le en pravi čas in kraj, ki bosta čudežno omogočila, da bomo stopili v stik z notranjim mirom. Običajno sta ta pravi čas in kraj povezana s tem, da bo vse v življenju potekalo natanko tako, kot smo si zamislili mi in posledično v našem življenju ne bo nobenih težav, stisk ali frustracij. Res je, v primeru, da bi bilo tako in bi življenje potekalo popolnoma po naših željah, bi prav gotovo lahko občutili notranjo mirnost, a vendar pričakovanje, da bo življenje vedno teklo le v skladu z našimi željami ni realno. Zato verjeli ali ne, vsak čas in vsak kraj sta prava, da stopimo v stik z notranjim mirom, le pravi način moramo najti. Življenje nam na pot prinaša takšne in drugačne izzive, ki nam omogočajo rast, od nas pa je odvisno kako bomo gledali nanje. Če ponotranjimo prepričanje, da je vsaka izkušnja za nekaj dobra, da je tam zato, da nas nekaj nauči, da nam omogoči priti tja, kamor si želimo, tudi če na prvi pogled ne daje takšnega vtisa, potem bo notranji mir resnično lahko postal del našega vsakdana. Takrat bomo lahko rekli, da smo našli pravi čas in pravi kraj, da pridemo v stik z njim.
Mit št. 2: Notranji mir lahko dosežem le, ko bom imel dovolj denarja in materialnih dobrin
Denar in materialne dobrine marsikdo enači z občutkom varnosti, z občutkom, da je zanj in za njegovo bližnje poskrbljeno, z zaupanjem, da bo vse v redu in da bo lahko ne le preživel, temveč v svojem življenju celo užival. Prav takšna pa je tudi definicija notranjega miru marsikaterega posameznika – notranji mir je občutek varnosti, občutek, da je in bo vse v redu in dobro, zaupanje, da je in bo vedno za vse poskrbljeno. Zato ne preseneča, da denar enačimo z notranjim mirom. Pa vendar je med njima bistvena razlika – prvi izhaja iz zunanjega sveta, drugi iz notranjega, prvi je posledica zunanjih dejavnikov, drugi je rezultat naše notranjosti. Če bomo globoko v sebi gojili strah pred pomanjkanjem nam še tako velika količina denarja ne bo zadostovala, da bi prišli v stik z notranjim mirom. Če smo po naravi nezaupljivi, prav tako ne, saj bomo verjeli, da vsak le čaka na to, kako si bo prisvojil delček našega imetja in še bi lahko naštevala. Namreč naša prepričanja so tista, ki prinašajo notranji mir in ne denar ali materialne dobrine same po sebi.
Mit št. 3: Notranji mir je v današnjem času nemogoče doseči
Marsikdo verjame, da je v današnjem času notranji mir nemogoče doseči. Vsaj ko govorimo o zahodnem svetu, o vseh obveznostih in splošnem hitrem tempu življenja, ki daje občutek, da čas resnično beži. Številne hitre in nenadne spremembe s seboj nosijo izzive in že pregovorno velja, da spremembe in notranji mir nekako ne gredo ravno z roko v roki. Zdi se torej, da je notranji mir nemogoče doseči, razen, če se odločimo in gremo nekam stran, nekam v osamo, kjer nas ne bodo stalno zasipali z vsemi negativnimi novicami, kjer telefoni ne bodo stalno zvonili in v elektronski predal ne bodo prihajala vsak dan nova in nova sporočila; nekam, kjer se bomo lahko »odklopili« in pozabili na vse obveznosti in skrbi vsakdana. Bilo bi lepo, mar ne? A kaj, ko bi nam vse te obveznosti in skrbi sledile. Sledile bi nam v naših mislih. Zunanjega sveta ne moremo preprosto odklopiti, če ne naredimo najprej notranjega odklopa. Da bi lahko naredili to, pa pravzaprav ni pomembno kje in kdaj živimo, temveč kako dojemamo svoje življenje in vse kar nam to ponuja. Tudi osamitev nam ne bo koristila, če prej ne umirimo svojih misli. Ravno nasprotno, nudila bo idealen prostor, da pridejo na plano tudi vse tiste misli in skrbi, o katerih v hitrem tempu vsakdana niti nimamo časa razmišljati. Notranji mir namreč ni rezultat počasnega tempa življenja, temveč umiritve uma.
Še več o avtorici prispevka Petri Cvek in njenem delu pa boste našli tukaj in tukaj.